Poleg tega so sodniki za še osem katalonskih politikov ali aktivistov odločili, da so krivi vstajništva in zlorabe javnih sredstev, ter jih kaznovali z zaporno kaznijo od devet do 13 let. Trije nekdanji katalonski ministri Dolors Bassa, Jordi Turull in Raul Romeva so bili zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev obsojeni na 12 let zapora, dva druga nekdanja ministra katalonske vlade Joaquim Forn in Josep Rull pa sta bila obsojena na 10 let in pol zapora.

Kompilacija fotografij vodilnih katalonskih politikov (od leve proti desni): Carles Puigdemont, Oriol Junqueras, Josep Rull, Raul Romeva, Jordi Sanchez in Jordi Turull. Puigdemont se je sodnemu procesu in zaporu izognil, ker je že pred aretacijo zbežal v tujino. Špansko vrhovno sodišče je v ponedeljek za Puigdemonta izdalo evropski in mednarodni priporni nalog zaradi "kaznivih dejanj vstajništva in zlorabe javnih sredstev". Foto: EPA

Nekdanja predsednica katalonskega parlamenta in nekdanja vodja Katalonskega narodnega združenja (ANC), civilnodružbene skupine, ki je organizirala množične shode za neodvisnost Katalonije, Carme Forcadell je bila zaradi vstajništva obsojena na zaporno kazen 11 let in pol, vodji dveh civilnodružbenih gibanj Jordi Cuixart in Jordi Sanchez pa na devet let. Trije obtoženci so krivi le neposlušnosti, zato so se izognili zaporni kazni.

Madrid (naivno?) upa, da bo sodba omogočila obnovo dialoga s katalonsko vlado v Barceloni. Foto: Reuters

Junqueras: Gre za maščevanje države
Junqueras, 50-letni nekdanji zgodovinar, je na čelu levo usmerjene stranke ERC, za neodvisnost Katalonije pa si prizadeva praktično že vse svoje življenje. Aretirali so ga novembra 2017, od tedaj pa je že skoraj dve leti preživel v priporu. Junqueras je sodbo označil za "maščevanje države" in poudaril, da Katalonci nimajo druge možnosti, kot da ustanovijo svojo državo. "Ni druge možnosti kot oblikovanje nove države, da bi pobegnili iz te, ki preganja demokrate, prepoveduje glasovanje in proteste ter zapira zaradi političnih prepričanj," je v prvem odzivu sporočil Junqueras. "Neodvisnost je danes potrebna bolj kot kadar koli za svobodnejšo, pravičnejšo in demokratičnejšo družbo," je dodal in napovedal, da se bodo vrnili še močnejši.

Pogovor z Ericom Hauckom, delegatom katalonske vlade

Sanchez: Nihče ni nad zakonom. Čas je za nov list v odnosih.

Španski premier Pedro Sanchez je po objavi sodbe med drugim dejal, da je njegova vlada pripravljena na dialog v okviru ustave. Foto: EPA

Španski premier Pedro Sanchez je po obsodbi katalonskih voditeljev dejal, da je čas, da Madrid in Barcelona obrneta novo stran v odnosih. Katalonijo je pozval k dialogu. "Po odločitvi vrhovnega sodišča moramo prek dialoga obrniti novo stran, temelječo na mirnem sobivanju v Kataloniji," je poudaril. "Lahko začnemo novo poglavje za moderno, pluralno in strpno Katalonijo s primernim mestom v Španiji," je povedal v angleščini. Poudaril je, da je njegova vlada "pripravljena prispevati k dialogu v okviru ustave". "Nihče ni nad zakonom," je še poudaril in dodal, da "nikomur ne sodijo zaradi njegovih idej". S tem je zavrnil očitke zagovornikov katalonske neodvisnosti, ki trdijo, da gre za politični proces.

Španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska je nato poudaril, da ne gre za maščevanje države, saj "so sodili konkretnim osebam za konkretna dejanja". "Imamo neodvisno sodno oblast z najnaprednejšimi demokratičnimi standardi in pravno državo, ne pa maščevalne države," je dejal.

Vstajništvo namesto upora
Vrhovni sodniki se po napovedih pri sodbi niso odločili za kaznivo dejanje upora, ki bi pomenilo od 15 do 25 let zapora, ampak za vstajništvo. Pri uporu gre sicer za nasilen poskus spremembe strukture države, med drugim razglasitve neodvisnosti dela Španije. Pri vstajništvu pa gre za poskus oviranja izvajanja zakonodaje.

Voditelji so na razsodbo čakali v zaporu Lledoners v Kataloniji. Foto: Reuters

Puigdemont: Gre za grozodejstvo
Nekdanji vodja katalonske vlade Carles Puigdemont je dejal, da je sodišče izreklo za skupno več kot 100 let zapornih kazni, kar je označil za "grozodejstvo". "Čas je za odziv ... za prihodnost naših sinov in hčera. Za demokracijo. Za Evropo. Za Katalonijo," je zapisal na Twitterju. Puigdemontu v Madridu niso sodili, ker je že pred aretacijami zbežal v Belgijo. Špansko vrhovno sodišče je sicer v ponedeljek sporočilo, da je sodnik Pablo Llarena izdal evropski in mednarodni priporni nalog za Puigdemonta zaradi "kaznivih dejanj vstajništva in zlorabe javnih sredstev".

Sojenje zaradi priprave referenduma oktobra 2017

Obsodba katalonskih voditeljev sprožila proteste

Sojenje se je začelo sredi februarja, končalo pa sredi junija. Sodili so jim zaradi njihove vloge pri pripravi prepovedanega referenduma o katalonski neodvisnosti 1. oktobra 2017, na katerem je večina glasovala za neodvisnost, in sprejetju deklaracije o neodvisnosti v katalonskem parlamentu konec oktobra 2017.

Spomnimo, katalonske oblasti so referendum izvedle kljub sodni prepovedi. Neodvisnost je podprlo 90 odstotkov udeležencev ob 42-odstotni udeležbi. Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra 2017 potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije kot "suverene, demokratične, socialne in pravne države". Španska vlada v Madridu upa, da bo dolgo pričakovana sodba omogočila obnovo dialoga s katalonsko vlado v Barceloni.

Ogorčeni Katalonci znova na ulice

Po objavi sodbe so se na ulicah Barcelone začeli zbirati protestniki, ki zahtevajo izpustitev političnih zapornikov. V prestolnici Katalonije je popoldne na ulice prišlo okoli 8.000 ljudi, v Gironi pa 6.000 navajajo oblasti. Še več jih je bilo zvečer. Foto: EPA

Gibanje za katalonsko neodvisnost pa želi, da bi sodba poenotila njegove vrste in da bi se njihovi podporniki odpravili na ulice. Civilnodružbena organizacija Tsunami Democratic je pozvala k zapori barcelonskega letališča Prat, kjer so protestniki zasedli terminal 1 in se ne želijo umakniti. Z letališča že poročajo o prvih zamudah zaradi protestov.

Zaradi demonstracij odpovedanih 20 letov
Na vhodu v letališko stavbo je prišlo do prerivanja s policisti, ki so uporabili gumijevke. Kot je poročala BBC, se je množica spopadla s policisti. Demonstranti so se skušali prebiti skozi policijski kordon, v policiste so metali kamenje in koše za smeti. Po navedbah predstavnikov letališča je bilo zaradi demonstracij doslej odpovedanih približno 20 letov. Promet je bil oviran oziroma popolnoma zaustavljen do pet kilometrov od letališča.

V sredo protestni pohodi, v petek splošna stavka
V sredo bodo začeli množične protestne pohode iz petih katalonskih mest proti Barceloni. Tja naj bi prispeli v petek, ko je napovedana tudi splošna stavka.

Madrid v Katalonijo poslal policijske okrepitve

Madrid je medtem v Katalonijo že poslal policijske okrepitve in pripadnike Guardie Civil. V času sodbe naj bi bilo v regiji okoli 1.500 pripadnikov varnostnih sil. Napetosti med katalonskimi in španskimi oblastmi se sicer zaostrujejo že nekaj tednov. Za zadnje zaostrovanje je poskrbela aretacija devetih aktivistov za katalonsko neodvisnost konec septembra. Sedmerico so obtožili terorizma.

Zunanji minister Cerar: Notranja zadeva Španije, ki je demokratična država

Slovenski zunanji minister Miro Cerar je ob robu zasedanja zunanjih ministrov članic Evropske unije v Luksemburgu presodil, da je "primer Katalonije" notranja zadeva Španije. Foto: EPA

Slovenski zunanji minister Miro Cerar je v odzivu na sodbo poudaril, da je Španija suverena država in da je treba spoštovati suverenost njenega notranjega pravnega reda, kot to spoštujejo drugi, ko gre za Slovenijo. "Ne smemo se v to vmešavati," je poudaril Cerar po zasedanju zunanjih ministrov EU-ja v Luksemburgu. Španija je demokratična, pravna država in članica EU-ja, ki zagotavlja vsem svojim državljanom temeljne človekove pravice, je pojasnil Cerar.

Cerar: Primera Katalonije in Slovenije nista primerljiva
Dodal je, da primer Katalonije ni primerljiv s slovenskim primerom, saj je Slovenija v letih 1990 in 1991 stremela k temu, da bi sploh postala demokracija in članica EU-ja. "Primerjava med tema dvema procesoma ni na mestu, čeprav ljudje to včasih čustveno primerjajo, kar je razumljivo," je menil.

Devet katalonskih politikov v zapor

Rupel: Gre za škandal
Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil oktobra 2017 na referendumu o katalonski neodvisnosti med mednarodnimi opazovalci, pa je sodbo označil za "velikanski škandal". Španiji bi bilo treba po njegovem mnenju na ravni Evropske unije oziroma Evropskega sveta postaviti vprašanje, na kakšen način je pripravljena ta škandal odpraviti. "Jaz bi predlagal, da predsednik vlade (Marjan Šarec, op. a.) na Evropskem svetu postavi takšno vprašanje. To bi bil učinkovit ukrep, to bi bila učinkovita pot k postopnemu reševanju nekega paradoksa. To je paradoks, ki kazi podobo demokracije v Evropi, pa seveda tudi v Španiji," je poudaril Rupel.

Gabrijelčič: Argumentacija sodbe politična
Analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je ocenil, da je argumentacija sodbe "izjemno politična". Sodba je bila pričakovana, saj se je že od konca sojenja sredi junija govorilo, da ne bodo obsojeni za obtožbo upora, ki predvideva višjo zaporno kazen, ampak za vstajništvo, ki predvideva nižjo kazen. "Mogoče je deloma presenečenje, da so kljub temu zelo visoke kazni za vse obtožence, tudi oba predstavnika civilne družbe, ki nista dobila nič nižje kazni," je poudaril poznavalec španske politike. Te visoke kazni pa so dobili "tako rekoč po zmoti". Dobili so jih, ker so s političnimi instrumenti izvajali državljanski pritisk, po njegovih besedah piše v sodbi.