Zbralo se je več sto tisoč ljudi. Foto: EPA
Zbralo se je več sto tisoč ljudi. Foto: EPA

Na današnji dan potekajo množični separatistični shodi od leta 2012. Obseg tokratnega shoda bo pokazal moč gibanja za neodvisnost dve leti po tem, ko je povzročil največjo politično krizo v več desetletjih in ko ga je vlada v Madridu poskušala zatreti. Organizatorji so pred shodom dejali, da pričakujejo okoli 450.000 ljudi, v Barcelono pa je protestnike popeljalo več kot 1.200 avtobusov.

Katalonski predsednik Quim Torra, ki je shod označil za ogromen uspeh, je bil kritičen do nekaterih medijev, ki so napovedovali nizko udeležbo. "Katalonci vedno izpolnijo obljubo," je dodal po poročanju portala Catalan News.

Protestni shod se je odvil le nekaj tednov, preden naj bi vrhovno sodišče predvidoma do 16. oktobra objavilo sodbo proti 12 nekdanjim političnim in civilnodružbenim voditeljem Katalonije zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve te pokrajine od Španije pred dvema letoma.

"Zelo, zelo smo jezni, ker je devet naših politikov v zaporu, ker so nam omogočili glasovati," je dejala 66-letna upokojena medicinska sestra Montserrat Balaguer Selga, ki je glasovala za neodvisnost. Tudi 17-letna Maria Antichillimos si želi neodvisnosti. "Nikoli se ne bomo utrudili, saj vemo, kaj hočemo in za to se bomo borili," je dejala.

Policija je blokirala vstop v katalonski parlament.

Anketa, ki jo je julija objavil Katalonski inštitut, je pokazala, da je podpora neodvisnosti Katalonije najnižja v zadnjih dveh letih. Podpiralo naj bi jo 44 odstotkov Kataloncev in Katalonk, proti pa naj bi jih bilo 48,3 odstotka. Foto: Reuters
Anketa, ki jo je julija objavil Katalonski inštitut, je pokazala, da je podpora neodvisnosti Katalonije najnižja v zadnjih dveh letih. Podpiralo naj bi jo 44 odstotkov Kataloncev in Katalonk, proti pa naj bi jih bilo 48,3 odstotka. Foto: Reuters

Separatistični voditelji pravijo, da je možen še en nedovoljen referendum o neodvisnosti. Referendum pred dvema letoma je zaznamovalo nasilje policije, ki je napadla volivce in volivke, nato pa je vlada v Madridu katalonski pokrajini začasno odvzela avtonomijo.

50-letni voditelj levičarske stranke Esquerra Republicana de Cataluny Oriol Junqueras, ki je v zaporu, je dejal, da želi vlada z zagroženimi kaznimi med sedem in 25 let "obglaviti mirno gibanje" in da jih zapira, ker "ne more pridržati dveh milijonov državljanov".

Na vprašanje, ali izključuje novo enostransko izvedbo referenduma, je Junqueras odvrnil: "Ne moremo zavreči nobene demokratične in mirne možnosti".

Drug separatistični voditelj v zaporu Jordi Cuixart je medtem dejal, da ne bodo nikoli opustili boja za svobodo. Glede referenduma pa je dejal: "Še enkrat bomo to storili."

Carles Puigdemont, nekdanji vodja katalonske vlade, ki je po neuspelem poskusu odcepitve pred pregonom pobegnil v Belgijo, je dejal, da bodo danes "svetu pokazali, da vztrajajo kljub represiji" in da imajo "pravico živeti v miru in svobodi". Po njegovih besedah nihče ne more namesto njih odločati o njihovi prihodnosti.

Reuters sicer poroča, da je vse več delitev med separatisti glede tega, kakšen naj bo njihov naslednji korak. Nekateri udeleženci shoda so izrazili nezadovoljstvo s politiki, ki zagovarjajo neodvisnost.

600.000 ljudi na ulicah Barcelone