Papež Frančišek se je z avtomobilom pripeljal na Trg svetega Petra. Foto: Reuters
Papež Frančišek se je z avtomobilom pripeljal na Trg svetega Petra. Foto: Reuters

Katoličani s cvetno nedeljo začenjajo neposredne priprave na veliko noč, največji krščanski praznik. Številni se bodo v cerkve odpravili z butarami, ki jih bodo duhovniki blagoslovili.

Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ko so ga po zapisih iz Svetega pisma ob prihodu ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Po stari krščanski navadi, ki sega tja v 7. stoletje, zato verniki na cvetno nedeljo v cerkev k blagoslovu prinesejo oljčne veje in drugo zelenje, najpogosteje povezano v butare. Po krščanski simboliki so palmove veje, s katerimi so ljudje ob prihodu v Jeruzalem pozdravljali Jezusa, znamenje zmagoslavja in kraljevanja. Predstavljajo tudi rodovitnost in življenje, oljka pa je simbol miru in sprave.

Blagoslovi na cvetno nedeljo
Izdelovanje butar na Flipinih. Foto: EPA
Izdelovanje butar na Flipinih. Foto: EPA

Papež se je zahvalil vernikom

V Vatikanu je mašo z blagoslovom zelenja dopoldne daroval kardinal Leonardo Sandri, prodekan kardinalskega zbora. Bogoslužja se je udeležil tudi papež Frančišek, ki je v soboto zapustil rimsko bolnišnico Gemelli, kjer je preživel tri noči na zdravljenju zaradi bronhitisa. Papež je predsedoval procesiji in maši na Trgu svetega Petra v Vatikanu. Na trg je prišel v odprtem avtomobilu.

Med mašo se je zahvalil za molitve za njegovo zdravje. "Hvala, ker ste prišli in tudi za molitve, ki so se v zadnjih dneh še okrepile. Hvala," je dejal ob bučnem aplavzu zbranih na trgu. V pridigi pred približno 60.000 romarji je papež dejal, da Jezus v zapuščenosti še naprej ljubi svoje učence, ki so ga pustili samega, in v zapuščenosti odpušča tistim, ki so ga križali. Ob tem je pozval vernike, naj pomagajo in prisluhnejo vsem, na katere so drugi pozabili, med njimi starejšim, bolnikom, migrantom in revnim.

Okoli nas je veliko zapuščenih kristusov - meni papež. "Obstajajo ljudstva, ki jih izkoriščajo in prepuščajo samim sebi; po križiščih naši cest živijo reveži, ki jih še pogledamo ne; migranti so samo še številke." Na papeževem seznamu odrinjenih so tudi zaporniki, nerojeni otroci, osameli starejši, bolni in invalidni, ter mladi - pogosto polni praznine, je poročal dopisnik iz Italije in Vatikana Janko Petrovec.

"Tudi sam sem potreben Jezusove tolažbe in bližine, zato grem in ga poiščem v zapuščenih in osamljenih," je bil med pridigo oseben vidno utrujeni Frančišek.

Pred papežem naporen teden

Papež je po vrnitvi iz bolnišnice po svojem tiskovnem predstavniku v soboto dal vedeti, da bo vodil velikonočne obrede, poroča vatikanski spletni portal Vatican News. "Način liturgij velikega tedna ostaja nespremenjen," je potrdil vodja tiskovnega urada Svetega sedeža Matteo Bruni in pojasnil, da bo papež tudi na veliko noč predsedoval obredu s kardinalom pri oltarju. Gre za način, ki je že nekaj časa v veljavi.

86-letni sveti oče se je v soboto ob odhodu iz bolnišnice pošalil, "da je še živ". "Počutil sem se slabo, a me ni bilo strah," je nasmejan povedal novinarjem in vernikom. Sveti oče je bil videti zdrav, vendar je govoril tiho. Ob odhodu iz bolnišnice je objel par, ki je v nedeljo zvečer izgubil hčerko. Z avtomobilom se ni odpeljal domov, ampak je šel mimo Vatikana in se ustavil v baziliki svete Marije Snežne in molil. Ko je baziliko zapustil, je zbrana množica vzklikala: "Naj živi papež!" poroča BBC. Nato se je ustavil še enkrat, stopil iz avtomobila in razdelil velikonočna čokoladna jajčka policistom v svojem spremstvu.

Maše v Vatikanu se je udeležilo 30.000 ljudi

Blagoslovi tudi v slovenskih cerkvah

Blagoslovi zelenja so potekali tudi po slovenskih cerkvah. Pri slovesnostih so

prebirali svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.

V Evangeličanski cerkvi pa danes končujejo post, s katerim so se pripravljali na veliko noč. Zelenja v Evangeličanski cerkvi ne blagoslavljajo, ga pa uporabljajo kot simbol.

Pravoslavni verniki, ki uporabljajo drugačen koledar, pa bodo cvetno nedeljo praznovali naslednjo nedeljo, 16. aprila.