Izkop trupel iz množičnega grobišča pri ukrajinskem mestu Buča. Foto: Reuters
Izkop trupel iz množičnega grobišča pri ukrajinskem mestu Buča. Foto: Reuters

Komisija ZN-a je na konferenci v Kijevu sporočila, da še niso vzpostavili stika z Rusijo. Prizadevanja za začetek dialoga "niso bila uspešna", vendar si bodo še naprej prizadevali vzpostaviti stik, je dejal Mose.

Mose je dejal, da je prezgodaj za razpravo o podrobnostih dokazov, zbranih v Kijevu, v mestih Harkov in Sumi ter v mestih Irpinj in Buča. Ukrajina trdi, da je Rusija v omenjenih krajih zagrešila grozodejstva, Rusija pa obtožbe zanika.

"V Buči in Irpinju je komisija prejela informacije o samovoljnih pobojih civilistov, uničevanju in ropanju premoženja ter napadih na civilno infrastrukturo, vključno s šolami," je dejal Mose.

Tudi v pokrajinah Harkov in Sumi je komisija opazila uničeno infrastrukturo v številnih mestih, ki naj bi bila posledica bombardiranja, obstreljevanja ali raketnih napadov na civilne cilje.

Sorodna novica Stoltenberg: Ukrajini bomo dobavljali težko orožje. Biden obljubil za milijardo dolarjev orožja.

Kljub številnim obtožbam o kršenju človekovih pravic je Mose dejal, da ZN-u trenutno ne morejo podati popolne pravne opredelitve dogodkov, ki so se marca zgodili v bližini Kijeva. Pri tem pa je dodal, da bi lahko dokazi, ki jih je zbrala komisija, če bodo pozneje potrjeni, podprli obtožbe o kršitvah človekovih pravic, vključno z vojnimi zločini in zločini proti človečnosti.

"Eno je biti priča množičnemu uničevanju ali prejeti poročila o namernih pobojih, drugo pa je sprejeti odločitev o odgovornosti s pravno kvalifikacijo teh dejstev," je dejal član komisije Pablo de Greiff.

Prva misija komisije ZN-a v Ukrajini

Svet ZN-a za človekove pravice (UNHCR) je komisijo za preiskavo vojnih zločinov v Ukrajini ustanovil za preiskavo domnevnih zlorab človekovih pravic in kršitve mednarodnega prava med rusko invazijo v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja.

Komisija končuje svojo prvo misijo v Ukrajini, ki se je začela 7. junija. Končala naj bi se v četrtek, komisija pa se bo v Ukrajino znova vrnila že prihodnji mesec.

Ločena preiskava ICC-ja

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) medtem izvaja ločeno preiskavo o domnevnih vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu v Ukrajini. Urad ukrajinskega generalnega tožilca je v sredo sporočil, da je tožilec ICC-ja Karim Khan obiskal Harkov, da bi si ogledal dokaze o domnevnih vojnih zločinih, a podrobnosti niso razkrili.

Prvi sojenji: obsodba ruskega vojaka in treh tujcev

V prvem sojenju za vojne zločine med rusko invazijo je ukrajinsko sodišče prejšnji mesec obsodilo ruskega vojaka na dosmrtno zaporno kazen zaradi umora neoboroženega civilista v Ukrajini.

Sodišče v samooklicani proruski Ljudski republiki Doneck je prejšnji teden na smrt obsodilo dva Britanca in Maročana zaradi "plačanskih dejavnosti", s katerimi so poskušali "strmoglaviti republiko".

Ši Džinping zagotovil podporo Vladimirju Putinu

Kitajski predsednik Ši Džinping je v telefonskem pogovoru ruskemu kolegu Vladimirju Putinu zagotovil, da bo Peking še naprej podpiral Moskvo pri vprašanjih suverenosti in varnosti.

Kitajski predsednik je tudi pohvalil "dobro dinamiko razvoja" dvostranskih odnosov od začetka leta v času "globalnih pretresov in sprememb".

Kremelj je po pogovoru sporočil, da sta se voditelja dogovorila tudi za okrepitev gospodarskega sodelovanja na energetskem, finančnem, industrijskem, prometnem in drugih področjih, "ob upoštevanju razmer v svetovnem gospodarstvu, ki so postale bolj zapletene zaradi nezakonite politike sankcij Zahoda".

Pogovor voditeljev je bil njun drugi po začetku ruske invazije v Ukrajini. Kitajska ruske invazije ni obsodila, omejila se je predvsem na pozive k miroljubnemu reševanju sporov in nudenje humanitarne pomoči. Peking se sicer strinja s stališčem Moskve, da je širitev Nata pripomogla k vojni v Ukrajini.

Ukrajinska vojska prosi Zahod za pospešeno dobavo težkega orožja, med katerim jim najbolj primanjkuje tankov in havbic. Foto: AP
Ukrajinska vojska prosi Zahod za pospešeno dobavo težkega orožja, med katerim jim najbolj primanjkuje tankov in havbic. Foto: AP

Moskva obtožila Kijev, da je preprečil evakuacijo iz Severodonecka

Rusija je medtem obtožila Ukrajino, da je preprečila evakuacijo civilistov iz tovarne Azot v mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine. "Ruska stran je dala na razpolago humanitarni koridor, a so kijevske oblasti cinično preprečile humanitarno operacijo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zvečer sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Rusija je predtem pozvala ukrajinske vojake, ki so se v obleganem mestu Severodoneck zatekli v kemično tovarno Azot, naj se predajo. Po navedbah Kijeva je v tovarni poleg vojakov ujetih še več kot 500 civilistov.

Ruska vojska je za danes napovedala vzpostavitev koridorja za evakuacijo civilistov iz tovarne Azot, ki je še eden od zadnjih delov strateško pomembnega mesta v rokah ukrajinskih branilcev. Civiliste naj bi prepeljali v mesto Svatovo, ki je pod nadzorom proruskih separatistov.

Razmere podobne kot v Mariupolju

V kemično tovarno so se zatekli ukrajinski vojaki in civilisti. Foto: Reuters
V kemično tovarno so se zatekli ukrajinski vojaki in civilisti. Foto: Reuters

Severodoneck, kjer je pred vojno živelo malo več kot 100.000 prebivalcev, je v regiji Lugansk in je v zadnjih tednih osrednje bojišče ruskega poskusa zavzetja celotnega Doneškega bazena.

Združeni narodi so za BBC potrdili, da je v Severodonecku več tisoč ljudi ujetih brez zadostnih količin čiste vode, ustreznih sanitarij in elektrike.

Razmere v mestu in v tovarni Azot spominjajo na rusko obleganje mesta Mariupolj in jeklarne Azovstal, kamor se je pred ruskim bombardiranjem zateklo na stotine vojakov in civilistov. Sredi maja so se ukrajinski branilci mesta na jugovzhodu Ukrajine predali ruskim silam.

Po besedah guvernerja Luganska Sergija Gajdaja je obstreljevanje tovarne Azot v Severodonecku tako silovito, da ljudje ne zdržijo več v zakloniščih in so psihološko povsem strti. Kot je še povedal, so ruske sile na območje napotile še dva taktična bataljona.

Zelenski: Ukrajinska vojska utrpele velike izgube

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sinoči opozoril, da je ukrajinska vojska v Severodonecku in na območju Harkova utrpela velike izgube. Po njegovih besedah bo izid bitke v Doneškem bazenu določil potek vojne v Ukrajini.

"Na žalost so izgube boleče, vendar moramo ostati močni," je Zelenski dejal v videonagovoru v torek zvečer. "V Doneškem bazenu je ključnega pomena vztrajnost. Moramo vztrajati. Doneški bazen je ključ do odločitve, kdo bo prevladoval v prihodnjih tednih," je še dodal.

Po navedbah Kijeva v bojih z ruskimi silami vsak dan umre od 100 do 200 ukrajinskih vojakov, še nekaj sto pa jih je ranjenih.

Rusija je po neuspešnem poskusu zavzetja Kijeva vse svoje napore usmerila v osvojitev regij Lugansk in Doneck na vzhodu države, ki tvorita Doneški bazen in kjer potekajo siloviti spopadi za ozemlje.

Kot je še dejal Zelenski, ukrajinski vojski primanjkuje protiraketnih sistemov, s katerimi bi branili ukrajinska mesta pred ruskimi izstrelki.