Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je dejal, da jo je k odločitvi Nata z zaveznicami prisililo "poslabšanje varnostnih razmer", poroča Guardian. Vojaško prisotnost na vzhodu Evrope so pripravljene zaostriti tudi ZDA, je še sporočil Stoltenberg. "Nato bo sprejel vse nujne ukrepe za zaščito in obrambo svojih zaveznic, vključno z okrepitvijo vzhodnih partneric v zavezništvu," je bil jasen.
Rusija: Jezik Nata je jezik grožnje
Odziv Kremlja na okrepitev vojaških enot v Ukrajini je bil, da Zahod zganja "histerijo".
"Spremljamo napovedi Nata glede okrepitev, vse to pa položaj le še zaostruje," je komentiral razmere tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Vse to ni posledica tega, kar počnemo mi, Rusi. Vse to se dogaja zaradi Nata in ZDA ter informacij, ki jih širijo."
Namestnik ruskega zunanjega ministra in nekdanji stalni predstavnik Rusije pri Natu Aleksander Gruško je obsodil okrepitev tujih sil na ruski meji. Dejal je, da poskušajo vojaške zaveznice "demonizirati Rusijo" z namenom, da bi "opravičile vojaško posredovanje (Nata) na vzhodnem bloku". In še: "Jezik Nata je jezik grožnje in vojaškega pritiska. Vse to ni nič novega."
Kremelj je sicer Ukrajino obtožil, da pripravlja ofenzivo na vzhodu države, kjer se ukrajinske sile od leta 2014 bojujejo proti proruskim separatistom. "Ukrajinske oblasti na mejo s samooklicanimi republikami pošiljajo ogromno sil in sredstev. Narava te koncentracije govori o pripravah na ofenzivo," je dejal Peskov.
Iz urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so ob tem sporočili, da se Ukrajina ne bo "vdala provokacijam" in bo ostala "mirna in zadržana".
ZDA in Združeno kraljestvom umikajo svoje diplomate
Novo dogajanje se je začelo po tem, ko sta Bela hiša in uradni London začela umikati družine diplomatov iz Ukrajine, zunanji ministri EU-ja pa danes v Bruslju z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom razpravljajo o varnostni krizi v Evropi.
Kakšna bo vloga Slovenije?
Glede vprašanja neposredne pomoči Slovenije Ukrajini pa je dejal, da o tem še niso sprejeli odločitve, če bodo, bo javnost o tem pravočasno obveščena. Sicer pa je vprašanje pomoči Ukrajini stvar posamezne države, ne usklajevanja EU-ja, je še izpostavil.
Borell: Izogniti se je treba živčnemu zlomu
"Ostati moramo mirni. Izogniti se je treba živčnemu zlomu," pa je dejal v odzivu na niz vprašanj visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.
V Bruslju so se namreč sešli zunanji ministri EU-ja, ki so sprejeli uradne pisne sklepe o evropskih varnostnih razmerah in potrdili ter nekoliko nadgradili stališče v desetih točkah, ki so ga opredelili na neformalnem zasedanju v Brestu v Franciji pred dobrim tednom.
"Evropska varnost je nedeljiva," so zapisali. Zavrnili so poskuse Rusije po oblikovanju interesnih sfer v Evropi in potrdili temeljna načela evropske varnosti, opredeljena v pariški listini in helsinški sklepni listini. To se nanaša zlasti na suvereno enakost in ozemeljsko celovitost držav, nedotakljivost meja, izogibanje grožnjam ali uporabi sile ter pravico držav, da same izbirajo ali spreminjajo svojo varnostno ureditev. "O teh načelih se ni mogoče pogajati, jih spreminjati ali na novo tolmačiti," so zapisali.
Rusko kršenje teh načel po navedbah EU-ja ovira varnost v Evropi in ogroža mir ter stabilnost na celini. Ob tem so obsodili ruska agresivna dejanja in grožnje Ukrajini ter Moskvo pozvali k umiritvi razmer, spoštovanju mednarodnega prava in konstruktivnemu dialogu v okviru uveljavljenih mednarodnih mehanizmov.
Izrazili so pripravljenost na krepitev obstoječih mehanizmov za zagotovitev vojaške preglednosti in predvidljivosti ter podporo prizadevanjem glede nadzora nad oboroževanjem, še zlasti v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
tportal: Vojna v Ukrajini nevarna za dobavo plina Evropi in turistično sezono
Glede na to, da se želijo v morebitni spopad vplesti tudi ZDA, portal opozarja, da bi bile posledice vojne za ZDA minimalne, za Evrope pa toliko večje. Evropa je namreč odvisna od ruskega plina, zaradi česar so nekatere članice proti dodatni zaostritvi sankcij Rusiji. Sankcije pa bi pomenile veliko škodo tako za Rusijo kot za Evropo.
Poleg upočasnitve gospodarske rasti in poglobitve energetske krize, zaradi katere so že danes rekordne cene plina, bi imela odprta vojna posledice tudi za hrvaški turizem. Hrvati namreč pričakujejo rekordno sezono – samo iz Rusije pričakujejo 200.000 gostov. "Lani so začeli na Hrvaško znova množično potovati turisti iz Azije, Južne Amerike in Bližnjega vzhoda, če bi bila v Ukrajini vojna, bi jih znova izgubili," je dejal predsednik uprave turistične družbe Uniline Boris Žgomba.
Bruselj bi izključil ruske banke iz Swifta
Ob tem pa so ponovili sporočilo voditeljev članic Unije z decembrskega zasedanja, da bo imela vsakršna nadaljnja vojaška agresija Rusije nad Ukrajino "resne posledice" in bo "drago stala". To vključuje širok nabor sektorskih in individualnih sankcij, ki jih je mogoče uvesti v sodelovanju s partnerji.
O možnosti sankcioniranja Rusije z izključitvijo njenih bank iz globalnega sistema za nadzor bančnih transakcij Swift, potem ko je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pred dnevi izrazila dvom o učinkovitosti tega ukrepa, pa je Borrell danes dejal le, da je proces odločanja o sankcijah zelo kompleksen.
Bruselj Ukrajini 1,2 milijarde evrov posojila
Evropska komisija bo začela kmalu pripravljati še drugi, dolgoročnejši program makrofinančne pomoči v podporo prizadevanjem države za modernizacijo. Komisija bo letos tudi skoraj podvojila dvostransko pomoč Ukrajini v obliki nepovratnih sredstev, dodeljenih bo dodatnih 120 milijonov evrov. EU bo tudi nadaljeval naložbe na podlagi naložbenega načrta za Ukrajino, ki naj bi mobiliziral za šest milijard evrov naložb.
Evropska unija in njene finančne institucije so Ukrajini od začetka spora in ruske priključitve Krima leta 2014 dodelile posojila in nepovratna sredstva v vrednosti več kot 17 milijard evrov.
Ministri so v sklepih tudi potrdili enoten pristop Unije in poudarili tesno usklajevanje ter sodelovanje z ZDA, zvezo Nato, Ukrajino in preostalimi partnericami.
Današnje zasedanje sicer poteka v senci kritik glede preveč proruskih stališč Nemčije, ki že dalj časa dviga obrvi zaradi spornega plinovoda Severni tok 2, ki naj bi podvojil dobavo poceni zemeljskega plina iz Rusije v Nemčijo. Nemška stališča sprožajo vprašanja, ali je Berlin zanesljiv partner, saj da posreduje mešana znamenja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje