Popoldne bo v Berlinu potekal shod 'Berlin nosi kipo'. Kipa ali jarmulka je značilno judovsko versko pokrivalo za moške. Foto: Reuters
Popoldne bo v Berlinu potekal shod 'Berlin nosi kipo'. Kipa ali jarmulka je značilno judovsko versko pokrivalo za moške. Foto: Reuters
Pripadnik judovske skupnosti na odru med protestom pred judovsko sinagogo v Berlinu. Foto: Reuters
V Berlinu so se zbrali na množičnih protestih. Foto: Reuters
Nemško javnost je razdelilo negodovanje zaradi glasbene nagrade echo, ki sta jo letos dobila raperja, obtožena antisemitizma. Foto: Reuters
Nemčija proti antisemitizmu

Največji shodi potekajo v Berlinu, Kölnu, Potsdamu, Magdeburgu in Erfurtu. Predsednik centralnega sveta Judov v Nemčiji Josef Schuster je že pred začetkom pozval udeležence, naj iz solidarnosti nosijo jarmulke (judovska pokrivala).

Ravno na začetku tedna je sicer Schuster opozoril Jude v Nemčiji, naj zaradi antisemitskih občutij v družbi raje ne nosijo judovskih simbolov na ulicah in naj bodo, predvsem v velikih mestih, previdni.

"Kljubovalno kazanje svojega pravega jaza je načeloma pravi način boja proti antisemitizmu. A vseeno bi svetoval, da v velikih nemških mestih ne nosite kipe." Obenem je opozoril: "Če se Nemci ne bodo jasno postavili proti antisemitizmu, je naša demokracija lahko ogrožena. Ne gre le za antisemitizem, dogajanje gre z roko v roki z rasizmom in ksenofobijo. Pri tem pa je jasno treba postaviti znak stop."

Schuster je pred shodom pozval tudi k večjim prizadevanjem proti vsem oblikam antisemitizma v Nemčiji. "Ne sme se tolerirati nestrpnost," je dejal in opozoril, da bi morala več proti antisemitizmu storiti predvsem muslimanska združenja znotraj svojih vrst.

Težava tudi v priseljevanju?
Eden izmed razlogov za porast antisemitizma namreč številni vidijo v številnih novih muslimanskih priseljencih. V napadu prejšnji teden na Izraelca je bil denimo udeležen Palestinec, ki v Nemčiji živi od leta 2015. Statistika sicer kaže, da za večino napadov na Jude stoji nemška skrajna desnica, iz Berlina poroča RTV-jeva dopisnica Polona Fijavž.

Pred začetkom shodov je pravosodna ministrica Katarina Barley pozvala k močnejšemu posredovanju države pri napadih na Jude. Judovsko življenje je del nemške kulture, "napad na to je napad na nas vse", je dejala ministrica.

Podobno je dejal tudi zunanji minister Heiko Maas v intervjuju za časopis Tagesspiegel. "Nikoli ne smemo dopustiti, da postane antisemitizem v Nemčiji spet vsakdanjost," je dodal in opomnil, da je v Nemčiji prepovedana diskriminacija na podlagi izvora, barve kože ali veroizpovedi.

Merkel: Spoznavamo novo obliko antisemitizma
Judovske organizacije v Nemčiji so sprožile alarm in opozorile na pojav antisemitskih žaljivk in groženj tudi v šolah. Oglasila se je nemška kanclerka Angela Merkel in priznala, da se država s prihodom prebežnikov z Bližnjega vzhoda in iz drugih arabskih držav srečuje tudi z novo obliko antisemitizma.

Kot žalostno je označila dejstvo, da judovski vrtci, šole in sinagoge še vedno potrebujejo stalno policijsko varstvo. Ob tem je napovedala, da bo letos obiskala Izrael; namen dvostranskega srečanja naj bi bili pogovori o zastalih mirovnih pogovorih s Palestinci.

Napade je obsodil tudi nemški osrednji muslimanski svet. "Antisemitizem, rasizem in sovraštvo so v islamu veliki grehi, zato tega ne toleriramo," je dejal Aiman Mazyek.

Nagrade echo ukinjene
Glavni razlog za shod je bil napad prejšnji torek, ko je več arabsko govorečih moških napadlo 21-letnega Izraelca in njegovega prijatelja. Sprva so ju zmerjali, nato pa je Palestinec iz Sirije s pasom napadel Izraelca. Napadalec naj bi med tem vzklikal "Jahudi", kar je arabska beseda za Juda. Napadalec je trenutno v preiskovalnem priporu.

Dodatni razlog za proteste je tudi nedavna podelitev nemških glasbenih nagrad echo. Nagrado sta namreč prejela raperja Farid Bang in Kollegah, katerih album je bil kritiziran zaradi antisemitske vsebine. Najspornejša je bila vrstica, v kateri rečeta, da so njune mišice bolj izklesane kot tiste od zapornikov v Auschwitzu.

Podelitev nagrade je povzročila pravi škandal. Sprva je več glasbenikov vrnilo svoje nagrade, odstopilo pa je tudi nekaj članov etičnega komiteja, ki sodeluje pri podeljevanju nagrad.

Prav danes so iz nemškega zveznega združenja glasbene industrije sporočili, da bodo ukinili nagrade echo, ki je od leta 1992 najprestižnejša glasbena nagrada v Nemčiji. Organizatorji echa so sicer dodali, da bodo poleti začeli priprave na nove glasbene nagrade z drugim imenom.

Število judovskega prebivalstva v Nemčiji se je po padcu berlinskega zidu leta 1989 hitro večalo. Pred tem obdobjem je v Nemčiji živelo 30.000 Judov, nato pa je število naraslo na več kot 200.000.

Nemčija proti antisemitizmu