Gre za Frančiškovo tretjo takšno encikliko in govori o bratstvu in prijateljstvu. Foto: Reuters
Gre za Frančiškovo tretjo takšno encikliko in govori o bratstvu in prijateljstvu. Foto: Reuters

Kot je za Televizijo Slovenija poročal Janko Petrovec, Frančišek svari pred manipuliranjem z vrednotami, kot so demokracija, svoboda in pravičnost, pred sebičnostjo in vseenostjo do skupnega dobra ter pred brezposelnostjo in rasizmom.

Ostro je obsodil politiko zaprtih meja. Kot je poudaril, ozemlje vsake države pripada tudi tujcu, zato mu ne bi smeli odreči gostoljubja. Ljudi je pozval, naj opustijo strah pred priseljenci, da ne bi ta prerasel v nestrpnost, zaprtost in nemara celo nezavedni rasizem.

Celo poglavje posveti pojavu migracij, s katerimi naj svet upravlja usklajeno, spodbuja čim lažjo integracijo in prepreči nenujne selitve s pomočjo izvornim državam.

Poziva k spremembam v srcih ljudi po svetu ter obsoja kratkovidni, ekstremistični, zamerljivi in agresivni nacionalizem, ki se uveljavlja v današnji politiki. Pozval je k politiki, ki bo resnično v službi skupnega dobrega.

Frančišek svari pred "virusom radikalnega individualizma", saj da je pravica do zasebne lastnine "drugotna glede na načelo, da so dobrine stvarstva namenjene vsem".

Papež za preusmeritev vojaških izdatkov v odpravo lakote

"Trg sam po sebi ne reši vsega," zapiše, zato naj politika ne sledi samo zakonom financ. Ščiti naj delovna mesta in zagotavlja pogoje za osebni razvoj vsakega, bori naj se proti izključevanju, prometu s človeškimi organi, orožjem in mamili, proti suženjskemu delu, terorizmu in kriminalu, meni papež.

Papež svari pred agresivnim nacionalizmom in rasizmom. Foto: Reuters
Papež svari pred agresivnim nacionalizmom in rasizmom. Foto: Reuters

Obenem je papež predlagal preusmeritev vojaških izdatkov v svetovni sklad, s pomočjo katerega bi končno lahko odpravili lakoto in spodbudili razvoj v najbolj obubožanih državah sveta. Ponovil je tudi kritiko današnje potrošniške kulture, ki najšibkejše potiska na obrobje in se nasploh preveč osredotoča na porabništvo, iskanje dobička in sebičnost.

Po njegovih besedah naj svet nujno izkorenini trgovino z ljudmi, lakoto, jedrsko orožje in smrtno kazen.

K premisleku o svetovnih prioritetah morala spodbuditi tudi pandemija novega koronavirusa, meni papež. "Ko bo ta zdravstvena kriza minila, bi bilo najslabše, če bi še globlje zabredli v mrzlično potrošništvo in v nove oblike sebične želje po samoohranitvi," je zapisal.

Skrajnost kot orodje političnega boja

Papež obžaluje, da so pretiravanja, skrajnosti in polarizacija marsikje postala orodje političnega boja. K nižanju standardov javne razprave pa po njegovem mnenju prispevajo tudi družbena omrežja. V računalnikih in mobilnih napravah je nasilje v družbi našlo prostor za nadaljnje širjenje, je opomnil 83-letni papež.

Stvari, ki jih še nekaj let nazaj ni mogel izreči nihče, ne da bi pri tem tvegal, da bo izgubil spoštovanje v družbi, lahko zdaj nekultivirano in nekaznovano izrekajo celo nekatere politične osebnosti, je opozoril.

Papež zahteva tudi temeljito prenovo Organizacije združenih narodov, ki da naj "utrjuje moč zakona nad zakonom moči"

Papež je potoval v Assisi, ki leži okoli 150 kilometrov severno od Rima, z avtomobilom. V tem kraju se je rodil sveti Frančišek, po katerem se sedanji papež zgleduje.

Zaradi epidemije novega koronavirusa je papežev obisk minil brez udeležbe vernikov, je pa bila to po navedbah nemške tiskovne agencije DPA prva papeževa pot izven Rima od začetka epidemije marca letos.