Papež je med obiskom v Severni Makedoniji pozval balkanske države, naj sprejmejo svojo etnično in versko raznolikost. Po njegovih besedah je spoštovanje raznolikosti ključno za vključevanje držav Zahodnega Balkana v evropske povezave.

Frančišek je na enodnevni obisk v pretežno pravoslavno Severno Makedonijo prispel iz Bolgarije. V državi z 2,1 milijona prebivalcev je zgolj odstotek prebivalstva katoličanov, poleg večinskih pravoslavcev pa je okoli tretjina prebivalcev muslimanov.

V nagovoru, na katerem sta bila navzoča tudi predsednik Severne Makedonije Gjorge Ivanov in premier Zoran Zaev, je papež pohvalil "talilni lonec kultur ter etničnih in verskih identitet" v deželi, ki je "most med Vzhodom in Zahodom".

Raznolikost Severne Makedonije, ki odraža tudi raznolikost širše regije, po papeževih besedah oblikuje "mozaik, v katerem je vsak košček bistven za edinstvenost in lepoto celote".

V duhu matere Terezije

Mirno in trajno sobivanje je bistveno za vključevanje držav regije v evropske povezave, je nadaljeval papež. Izrazil je upanje, da bo do integracije prišlo na način, ki bo koristen za celoten Zahodni Balkan ob spoštovanju raznolikosti in temeljnih pravic.

Frančišek je obiskal spominsko hišo matere Terezije, ki jo je septembra 2016 razglasil za svetnico. Mati Terezija, ki je življenje posvetila pomoči najrevnejšim, se je leta 1910 kot Agnes Gonxa Bojaxhio rodila albanskim staršem v Makedoniji.

Leta 1950 je v Indiji ustanovila red misijonarke ljubezni in leta 1979 za pomoč najrevnejšim prejela Nobelovo nagrado za mir. Umrla je leta 1997 pri 87 letih, postopek njene razglasitve za svetnico pa je bil eden hitrejših v novejši zgodovini Cerkve.

V njeni spominski hiši je papež molil in se srečal z revnimi. Sledilo je ekumensko in medversko srečanje z mladimi, na skopskem Makedonskem trgu pa je maševal na prostem, pri čemer se je na maši zbralo okoli 15.000 ljudi. Ob koncu obiska se je srečal še z duhovniki in redovniki ter redovnicami v mestni stolnici.