Predsedniku Dodonu so privrženci proevropske stranke v znak prezira na dvorišče predsedniške palače vrgli purane z zavezanimi nogami. Foto: EPA
Vladimir Plahotniuc – najbogatejši Moldavec. Foto: Reuters

Najrevnejša država v Evropi se pogosto znajde na političnem prepihu. Politične stranke so tako kot javnost razklane med podporo Evropski uniji ali Rusiji.

Številni prebivalci se zavzemajo za ohranjanje tesnih vezi z Moskvo, drugi pa želijo slediti zgledu sosednje Romunije, s katero Moldavija deli jezik in velik del zgodovine, ter se ozreti proti Zahodu in EU-ju.

Trenutna politična kriza v Moldaviji sega nazaj do februarskih parlamentarnih volitev z izjemno tesnim izidom. Socialisti razrešenega predsednika Dodona so dobili 31 odstotkov glasov, prozahodna Demokratska stranka začasnega predsednika Filipa 26 odstotkov in proevropsko zavezništvo ACUM 24 odstotkov.

Prorusko-proevropska koalicija zamudila rok?

V soboto se je zgodilo neverjetno – proruski socialisti in proevropski ACUM so sklenili koalicijo.

Demokratska stranka pod vodstvom najbogatejšega moža Moldavije Vladimirja Plahotniuca je na ustavno sodišče nemudoma vložilo pritožbo, ker naj bi socialisti in ACUM koalicijo sklenili dan po ustavnem roku 7. junija. Poslanci iz vrst socialistov trdijo, da niso prekoračili roka za sklenitev koalicije.

Ustavno sodišče je ugodilo pritožbi in razrešilo predsednika Dodona ter na njegovo mesto postavilo Pavla Filipa, nekdanjega premierja in člana Demokratske stranke. Filip je razpustil parlament in razpisal predčasne volitve za 6. september.

Poslanci: "Državo so ugrabili oligarhi"

Razrešeni predsednik Igor Dodon. Foto: EPA

Več poslancev razpuščenega parlamenta je obsodilo odločitev ustavnega sodišča in razglasilo, da so moldavsko državo in pravosodje ugrabili vplivni oligarhi. Zahtevali so tudi odstop več visokih uradnikov.

"Demokratska stranka želi zlorabiti pravosodne organe za vzpostavitev kaosa v državi. Vse z namenom, da bi zaščitili enega človeka, Plahotniuca," je v parlamentu dejala voditeljica ACUM-a Maia Sandu, nekdanja ministrica za izobraževanje in svetovalka Svetovne banke, ki bi v novi koaliciji zasedla položaj premierke.

Začasni predsednik Pavel Filip. Foto: EPA

Igor Dodon, ki je bil za predsednika izvoljen leta 2016, je dejal, da sodišče ni politično neodvisno. Dogajanje je označil za obupan poskus uzurpacije od Demokratske stranke. "Moldavski državljani z različnimi pogledi na domače in zunanje zadeve se lahko tokrat združijo s skupnim ciljem; osvoboditvijo Republike Moldavije izpod kriminalnega, diktatorskega režima," je v izjavi sporočil razrešeni predsednik in pozval mednarodno skupnost, naj posreduje.

EU podpira nepričakovano koalicijo

Novi koaliciji je izrazila podporo tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini. "Evropska unija je pripravljena sodelovati z demokratično legitimno vlado," so v izjavi sporočili iz Bruslja. Rusija je na drugi strani stranke pozvala, naj se izognejo destabilizaciji države.

Množični protesti v podporo Demokratski stranki

Na drugi strani je začasni predsednik Filip sporočil, da Dodon ni izpolnil svojih dolžnosti, ko ni razrešil parlamenta po prepozni sklenitvi koalicije. V prestolnici Kišinjev se je v soboto zbralo več kot 10.000 podpornikov Demokratske stranke, ki so vzklikali: "Dodon, izdajalec!" Podporniki stranke so pred zgradbami ministrstev in državnih institucij ponoči postavili šotore.

Več tisoč protestnikov v podporo Evropski stranki. Foto: EPA

Proevropska Demokratična stranka meni, da je nepričakovano koalicijo diktirala Moskva. Namestnik vodje stranke Adrian Candu je za Reuters dejal, da naj bi šlo za del dolgoletnega načrta, po katerem bi se Moldavija – ki se je od Sovjetske zveze osamosvojila leta 1991 – spremenila v zvezno državo in separatistični proruski regiji Transdnestrija podelila večjo avtonomijo.

Dodon na drugi strani trdi, da je ideja o federalizaciji Moldavije prišla prav od Plahotniuca, ki naj bi jo ponudil Rusiji v zameno za ovržbo kazenskih postopkov proti njemu.

Strah pred novimi krvavimi protesti

Politična kriza v državi se tako štiri mesece po volitvah še stopnjuje. Moldavijo poleg politične nestabilnosti pesti tudi revščina in finančne nepravilnosti – med letoma 2014 in 2015 je bila v "tatvini stoletja" iz treh bank ukradena milijarda dolarjev, kar je osmina gospodarskega proizvoda države. EU je sicer leta 2014 sklenil dogovor o tesnejših trgovinskih in političnih odnosih z Moldavijo in jo zasipal s pomočjo, vendar je Bruselj v zadnjem času vse bolj kritičen do nezmožnosti izpeljave reform.

Nedavno dogajanje bo razkol med proruskimi in proevropskimi volivci le še poglobilo. Dogajanje po poročanju BBC-ja spremlja tudi bojazen, da bi se v državici med Romunijo in Ukrajino ponovili krvavi ulični protesti.