Spominu na začetek vojne pred 80 leti se je ob zori v kraju Wielun, kjer se je začel napad na Poljsko, poklonil skupaj s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo.

"Moj poklon žrtvam napada na Wielun. Moj poklon poljskim žrtvam nemške tiranije. Prosim vas za odpuščanje," je dejal nemški predsednik v nemščini in poljščini.

Poljski predsednik Duda je kritiziral imperialistične težnje v Evropi. "V zadnjem času vidimo celo obujanje imperialističnih teženj v Evropi, poskuse spreminjanja meja s silo, napade na druge države, zavzemanje ozemelj in zasužnjevanje prebivalcev," je dejal Duda v svoji kritiki. Voditelje Evrope in sveta, članic Nata in Evropske unije je pozval proti "popuščanju agresorjem".

Duda v svojem nagovoru sicer ni poimenoval Rusije, a je bilo jasno, na koga misli, ko je izpostavil "vojaške akcije proti Gruziji leta 2008 in Ukrajini leta 2014, ki so vodile v spremembe meja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Polaganje cvetja v Gdansku. Foto: Reuters
Polaganje cvetja v Gdansku. Foto: Reuters

Prvi zločin druge svetovne vojne v Wielunu

"Moj poklon žrtvam napada na Wielun. Moj poklon poljskim žrtvam nemške tiranije. Prosim vas za odpuščanje," je dejal Steinmeier. Foto: AP

V mestu Wielun je bil storjen prvi vojni zločin druge svetovne vojne. Nemška Luftwaffe je 1. septembra 1939 ob zori bombardirala to nebranjeno mesto, ki ni imelo nobenega vojaškega pomena. Ubitih je bilo okoli 1.200 civilistov, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Prve bombe so padle na mestno bolnišnico, ki je imela na strehi narisan velik rdeč križ. Okoli tri četrtine mesta je bilo porušenega.

Napad na mesto je bil del splošnega napada Nemčije na Poljsko, s čimer se je začela druga svetovna vojna. Med njo je bilo po vsem svetu ubitih okoli 60 milijonov ljudi, desetina od tega poljskih državljanov. Poljska je v vojni izgubila okoli petino svojega prebivalstva, ubitih je bilo tri milijone poljskih Judov.

"Vojna se je začela s terorističnim napadom"

Duda je obsodil rast imeprializma v Evropi. Foto: Reuters
Duda je obsodil rast imeprializma v Evropi. Foto: Reuters

Duda je na komemorativni slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predsedniki drugih evropskih držav, še opozoril, da se je druga svetovna vojna začela z vojnim zločinom. "Kdo bi si mislil, da se bo druga svetovna vojna začela s takim grozljivim in barbarskim dejanjem /.../, ki dejansko ni bilo vojaško dejanje, ampak teroristično dejanje, napad na običajne ljudi," je dejal Duda.

"Ne smemo pozabiti na drugo svetovno vojno, pa čeprav njene priče odhajajo /.../ ker ne smemo dopustiti, da bi se to, kar se je zgodilo v Wielunu in pozneje v številnih poljskih mestih, še kdaj ponovilo," je dodal Duda.

Hkrati pa se je zahvalil tudi Steinmeierju, ker je prišel na slovesnost. "Hvala vam za vašo navzočnost tu /.../ da se bodo Nemci lahko podučili o tragediji Wieluna in njegovih prebivalcev in kako je bil videti začetek druge svetovne vojne," je še dejal Duda.

Poljski predsednik je v Varšavi pozvonil z zvoncem iz Wieluna. Foto: Reuters
Poljski predsednik je v Varšavi pozvonil z zvoncem iz Wieluna. Foto: Reuters

Steinmeier je priznal, da dogodki v Wielunu v Nemčiji niso dovolj znani. Vendar pa sta kljub tragičnim zgodovinskim dogodkom skupaj z Dudo poudarila, da je treba spravo med narodoma in državama nadaljevati. Sama sta vneta zagovornika sprave, sta zatrdila.

Navzočnost nemškega predsednika v Wielunu je oblika moralnega zadoščenja, s soočanjem s težko zgodovinsko resnico pa se krepi odpuščanje in gradi prijateljstvo, je še dejal Duda.
Steinmeier pa je še izrazil hvaležnost Poljski za pripravljenost na spravo, pa tudi za njena prizadevanja za svobodo, kar je, kot je poudaril, pomagalo pri rušenju železne zavese, še poroča DPA.

Poljski premier: Morali bi zahtevati odškodnine

Medtem je bil poljski premier Mateusz Morawiecki na slovesnosti v Gdansku manj spravljiv. Kot poroča DPA, je dejal, da bi Poljska morala zahtevati odškodnino za izgube med drugo svetovno vojno. "Moramo spregovoriti o teh izgubah. Moramo zahtevati resnico in moramo zahtevati odškodnino," je dejal.

Izgube, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno, so bile desetkrat višje od stroškov, ki jih je namenila za gradnjo in razvoj države po prvi svetovni vojni, je še dejal Morawiecki.

Izgubo šestih milijonov poljskih državljanov pa je označil za "genocid velikanskih razsežnosti, genocid poljskega naroda", je še dejal na slovesnosti na polotoku Westerplatte pred Gdanskom, ki je bil ena prvih tarč nacističnih sil ob napadu na Poljsko.

Pence: Nihče se ni boril z več hrabrosti kot Poljaki

Predsednik Pahor na slovesnosti. Foto: Daniel Novakovič/STA
Predsednik Pahor na slovesnosti. Foto: Daniel Novakovič/STA

Glavna spominska slovesnost ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne je potekala v Varšavi. Na slovesnost naj bi prišle delegacije iz več kot 40 držav. Prišlo je tudi okoli 20 predsednikov držav, med njimi slovenski predsednik Borut Pahor.

Republika Slovenija pripisuje dogodku velik simbolen pomen, saj so tovrstne slovesnosti opomin pred pozabo na grozote vojne in utrjujejo spravo med evropskimi narodi. Predsednik Pahor se je ob robu dogajanja bilateralno sešel z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in slovaško predsednico Zuzano Čaputovo.

Ameriški podpredsednik Mike Pence se je poklonil pogumu poljskega ljudstva. "Nihče se ni boril z več hrabrosti, odločnosti in pravičniškega besa kot Poljaki," je dejal poljski podpredsednik in izpostavil močno zavezništvo ZDA in Poljske.

Vladajočo stranko Zakon in pravičnost (PiS) je močno razočarala odpoved obiska predsednika Donalda Trumpa, ki je zaradi orkana Dorian ostal v domovini.

Sorodna novica Grabar-Kitarovićeva priznala napako: "Za dom spremni" ni star hrvaški pozdrav

Kolinda Grabar-Kitarović: "Hrvati največ prispevali k protifašističnemu boju"

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v Varšavi, kjer se udeležuje slovesnosti ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne, izjavila, da so Hrvati glede na število prebivalcev največ prispevali k protifašističnemu boju v Evropi, saj je v tem boju po njenih besedah sodelovalo pol milijona Hrvatov.

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je izpostavil, da dogodki izpred 80 let opominjajo, da mir, svoboda in demokracija "niso sami po sebi umevni, ampak si je treba zanje vsak dan znova prizadevati".

Po nagovorih na trgu Pilsudski so zbrani voditelji pozvonili z zvoncem miru, ki so ga ob tej priložnosti prinesli iz cerkve, porušene v mestu Wielun ob začetku druge svetovne vojne. Nato so zazvonili zvonovi vseh varšavskih cerkva. Sledilo je polaganje venca na grob neznanega vojaka. Pozno popoldne so se državniki udeležili še uradnega sprejema in večerje v kraljevi palači, sledil pa je tudi slavnostni koncert.

Londonski župan: Evropa začenja spominjati na stanje pred vojno

Poglejte jezik Donalda Trumpa ali ljudi, ki zmagujejo po Evropi. Vsi govorijo, da je islam nezdružljiv z zahodom.

Sadiq Khan

Slovesnosti na Poljskem se je udeležil tudi londonski župan pakistanskih korenin Sadiq Khan. Opozoril je na uporabo razdiralnega jezika, s katerim voditelji širijo sovraštvo proti manjšinam.

"Živimo v podobnih časih kot leta 1930? Če pogledamo, kaj se je zgodilo v 30. letih – vzpon karizmatičnih voditeljev, ki so uporabili moč sovraštva, da so razdelili skupnosti in se spravili na druge," je dejal Khan.

Preberite tudi niz prispevkov, ki smo jih na MMC-ju pripravili ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne:


Kako je prva svetovna vojna spremenila svet

Predsednik Rusije ni bil povabljen

V nasprotju s 70. obletnico pa Poljska tokrat v Varšavo zaradi vloge Rusije v napetostih v Ukrajini ni povabila ruskega predsednika Vladimirja Putina. Očitna je bila tudi odsotnost francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Je pa po prvotno drugačnih informacijah na slovesnost prišla nemška kanclerka Angela Merkel. To, da se nemški kancler in predsednik skupaj udeležita nekega dogodka, je sicer neobičajno.

Na Poljskem slovesnost ob obletnici začetka 2. svetovne vojne