Varuh človekovih pravic je v svoji izjavi izrazil tudi razočaranje, da vlada pod vodstvom PiS-a kljub protestom v državi skupne rešitve ni skušala poiskati, ampak je namesto tega z okrepljeno prisotnostjo policije skušala proteste zatreti. Foto: EPA
Varuh človekovih pravic je v svoji izjavi izrazil tudi razočaranje, da vlada pod vodstvom PiS-a kljub protestom v državi skupne rešitve ni skušala poiskati, ampak je namesto tega z okrepljeno prisotnostjo policije skušala proteste zatreti. Foto: EPA

V skladu z odločitvijo sodišča, ki je bila v sredo objavljena v uradnem listu, je odslej v tej večinsko katoliški državi splav dovoljen samo v primeru ogroženosti življenja in zdravja matere ter v primeru utemeljenega suma, da je nosečnost posledica incesta ali posilstva.

Zakon, ki dviga prah

Ustavno sodišče je namreč oktobra lani razsodilo, da umetna prekinitev nosečnosti v primeru hudih deformacij zarodka, ki je bila dovoljena v skladu z zakonom iz leta 1993, ni v skladu z ustavo, ker da krši ustavno zagotovljeno pravico do življenja.

Za spremembe zakonodaje so si prizadevali poslanci iz vladajoče desne stranke Pravičnost in razvoj (PiS), ki so se tudi obrnili na ustavno sodišče.

Po objavi sodbe lanskega oktobra so na Poljskem več tednov potekali množični protesti, zvrstilo se je tudi več kritičnih odzivov na odločitev, tako znotraj države kot tudi v tujini.

Na ulicah ponovno shodi

Protestniki so se na ulice podali tudi po sredini objavi odločitve v uradnem listu.

Varuh človekovih pravic je v svoji izjavi izrazil tudi razočaranje, da vlada pod vodstvom PiS-a kljub protestom v državi skupne rešitve ni skušala poiskati, ampak je namesto tega z okrepljeno prisotnostjo policije skušala proteste zatreti.

Policija je sporočila, da je pridržala 14 ljudi, po besedah voditeljice organizacije za pravice žensk Marte Lempart, ki je pobudnica protestov, je pet ljudi še vedno v policijskem pridržanju.