Kot je pojasnil Van der Bellen, je po pogovorih z vodji strank v preteklih dneh dobil občutek, da bo ÖVP lahko sestavil novo vlado.

Kurz bo zdaj imel koalicijske pogovore s predsedniki preostalih parlamentarnih strank. Po pogovorih s predsednikom Van der Bellnom je vodja ljudske stranke kot prednostne naloge nove vlade omenil gospodarstvo in migracije. "Po mojem mnenju je trenutno največji izziv, kako se soočiti s tveganjem upadanja gospodarstva," je dejal novinarjem. Pri tem je izpostavil napetosti v trgovinskih odnosih z ZDA, brexit in pesimistične napovedi za nemško gospodarstvo.

Med najpomembnejšimi temami nove vlade je Kurz omenil tudi podnebje, ki bi ga sicer Van der Bellen, kot je dejal, uvrstil na sam vrh prioritet. Kurz je poudaril, da morajo vse rešitve za zaščito podnebja koristiti tako okolju kot gospodarstvu, podnebje pa je uvrstil na četrto mesto med prednostnimi nalogami.

Bo šel v koalicijo z Zelenimi?

Vodja ÖVP-ja lahko oblikuje tri različne koalicije iz dveh strank, ki bi v parlamentu imeli trdno večino. Njegova stranka se lahko poveže s socialdemokrati (SPÖ), Zelenimi ali znova s svobodnjaki (FPÖ). Neos pa je lahko kvečjemu tretja koalicijska stranka.

33-letni Kurz je tako že drugič prejel mandat za sestavo vlade. Avstrijski kancler je bil namreč že med decembrom 2017 in majem letos, ko je njegovo vlado odnesla afera Ibiza.

Kurz je že pred dnevi napovedal, da se bo o oblikovanju koalicije pogovoril z vsemi strankami, a se pojavljajo ugibanja, da bo najverjetneje sodeloval z Zelenimi.

Predsednik: Želim si rdeče-belo-rdečo vlado

Van der Bellen je dejal, da mediji pogosto poročajo o tem, kakšno vlado bi si želel. "Zagotovo imam eno željo: ne glede na strankarske barve si želim rdeče-belo-rdečo vlado. Torej močno Avstrijo v okrepljeni Evropi," je poudaril. Dodal je, da zanj ni pomembno, kdo vlada s kom, temveč s kakšnimi cilji vlada. Dejal je še, da si želi vlado, v kateri bi bili moški in ženske zastopani enakovredno.

Na predčasnih parlamentarnih volitvah 29. septembra je ljudska stranka osvojila 37,5 odstotka glasov, Zeleni pa so s 13,8-odstotno podporo znova vstopili v parlament. Največji poraz so utrpeli socialdemokrati (SPÖ) in svobodnjaki (FPÖ). SPÖ je podprlo 21,2 odstotka volivcev, FPÖ pa 16,2 odstotka. Pred dvema letoma je SPÖ dobil okoli 27 odstotkov glasov, FPÖ pa okoli 26 odstotkov. Vstop v parlament je uspel še liberalni stranki Neos z 8,1 odstotka glasov.