Od začetka vojne v Ukrajini pred dvema tednoma je državo zapustilo približno 2,5 milijona ljudi, še dva milijona pa jih je vojna notranje razselila, so sporočili z Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Foto: EPA
Od začetka vojne v Ukrajini pred dvema tednoma je državo zapustilo približno 2,5 milijona ljudi, še dva milijona pa jih je vojna notranje razselila, so sporočili z Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Foto: EPA

"Doseženi so bili določeni pozitivni premiki, so me obvestili naši pogajalci," je Putin povedal na srečanju z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom v Moskvi. Dodal je, da pogajanja zdaj "potekajo skoraj vsak dan".

Svojemu tesnemu zavezniku je ruski predsednik zagotovil, da ga bo obveščal o poteku pogovorov.

Delegaciji Kijeva in Moskve sta doslej opravili tri kroge pogovorov v Belorusiji, v četrtek pa sta se v Turčiji sestala tudi zunanja ministra obeh držav Sergej Lavrov in Dmitro Kuleba.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Doslej so se dogovorili zgolj o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz obleganih ukrajinskih mest, a sprti strani se medsebojno obtožujeta onemogočanja evakuacije.

Iz Kremlja so sporočili, da ne izključujejo možnosti srečanja Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, a mora biti srečanje temeljito pripravljeno, da bi obrodilo sadove. Bolgarija, ki je članica tako EU-ja kot Nata, se je že javila, da bi lahko gostila te pogovore.

Ruska oklepna vozila blizu Kijeva

Ukrajinska vojska je v izjavi za javnost sporočila, da "skuša sovražnik uničiti obrambo ukrajinskih sil" okoli regij zahodno in severozahodno od Kijeva, da bi ga obkolili.

Na severovzhodnem delu Kijeva so zbrana številna ruska oklepna vozila. V predmestjih Buča in Irpin potekajo srditi spopadi za nadzor nad glavno avtocesto, ki vodi proti glavnemu mestu. Satelitski posnetki ruskega konvoja blizu Kijeva, kot kaže, prikazujejo namestitve sil na območju, kar bi lahko pomenilo obnovljen pritisk proti prestolnici.

Visoki komisariat ZN-a za človekove pravice je dokumentiral številne ruske napade na civilne tarče v Ukrajini, ki bi bili lahko vojni zločini, je dejala neimenovana tiskovna predstavnica tega organa.

"Ruske oblasti opozarjamo, da so načrtni napadi na civiliste in civilne objekte ter bombardiranje območij v mestih in vaseh ter druge oblike napadov po mednarodnem pravu prepovedani in lahko predstavljajo vojne zločine," je dejala predstavnica Visokega komisariata ZN-a za človekove pravice.

Poudarila je tudi, da je bila stavba, ki je bila pred nekaj dnevi napadena v Mariupolju, delujoča porodnišnica. V napadu je bilo ranjenih 17 civilistov, poročila o treh mrtvih pa še vedno preiskujejo. Ruske oblasti trdijo, da je bil v stavbi tabor ukrajinskih borcev.

Ruske sile v napadih na civilne tarče v Ukrajini uporabljajo rakete in težke topniške izstrelke, obstajajo pa tudi verodostojna poročila o uporabi kasetnega streliva. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bilo od začetka vojne 24. februarja napadenih najmanj 26 zdravstvenih ustanov, v katerih je bilo ubitih 20 ljudi, 34 pa je bilo ranjenih.

Napadi na Luck in Dnipro

Med drugim o eksplozijah poročajo iz Ivano-Frankivska in Lucka, o letalskih napadih poročajo iz Dnepra, v mestu Izjum na vzhodu je bila napadena psihiatrična bolnišnica. Med napadom je bilo v njej 330 bolnikov, nekateri med njimi potrebujejo invalidske vozičke, nekateri pa se sploh ne morejo premikati. 73 so jih evakuirali. Število morebitnih smrtnih žrtev oziroma ranjenih še ugotavljajo, je dejal guverner.

Ukrajinski vojaki nedaleč od Kijeva. Foto: EPA
Ukrajinski vojaki nedaleč od Kijeva. Foto: EPA

Ruske sile so danes izvedle prve napade v mestih Luck na severozahodu in Dnipro bolj proti vzhodu države. O eksplozijah poročajo tudi iz Ivano-Frankivska na jugozahodu države. Župan je ljudi pozval, naj ostanejo doma, in jim sporočil, da jih bo obvestil, ko bo nevarnost mimo. Pozval jih je še, naj ne delijo fotografij ali posnetkov eksplozij.

V Lucku naj bi bila tarča ruskih napadov tudi tovarna, edina, v kateri lahko popravljajo določene motorje lovskih letal.

V Dnipru so odjeknile tri eksplozije, poročajo ukrajinski mediji. Napadena naj bi bila tudi dvonadstropna tovarna čevljev. Drugi dve eksploziji naj bi odjeknili blizu vrtca in večstanovanjske stavbe. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo napade na Luck in Dnipro. Sporočili so, da so z "zelo natančnimi napadi dolgega dosega" zadeli vojaški letališči v teh dveh mestih na zahodu Ukrajine.

V Harkovu je bil tarča ruskega napada znova inštitut za jedrske raziskave, a po zagotovilih guvernerja harkovske regije Olega Sinegubova ni nevarnosti za civilno prebivalstvo.

Na nove napade se je že odzval svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. "Velika ukrajinska mesta so znova tarča uničujočih napadov," je sporočil. "Uničujoča ruska vojna proti civilistom in velikim mestom se nadaljuje," je dodal.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem zatrdilo, da so proruski separatisti zasedli mesto Volnovaha severno od Mariupolja.

Zelenski je dejal, da je bilo v četrtek iz ukrajinskih mest evakuiranih 40.000 ljudi, v zadnjih dveh dneh tako skupaj 100.000.

Ukrajinskim silam je v mesta, ki so tarče napadov, uspelo prinesti pomoč, hrano in zdravila, je dejal. Po njegovih besedah pa ostajata mesti Mariupolj in Volnovaha "popolnoma onemogočeni".

Vojaški konvoj blizu Berestjanke ob Kijevu. Foto: EPA
Vojaški konvoj blizu Berestjanke ob Kijevu. Foto: EPA

Srditi spopadi v Mariupolju

Srditi spopadi potekajo v pristaniškem mestu Mariupolj, kjer je bila v sredo v napadu ruske vojske uničena porodnišnica. Zelenski je sporočil, da je v Mariupolj poslal konvoj tovornjakov s hrano, vodo in zdravili. Vendar pa so "okupatorji sprožili tankovski napad ravno tam, kjer naj bi bil ta koridor", je dejal v videonagovoru. To je označil za "odkriti teror".

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bodo odprli humanitarne koridorje iz Kijeva, Sumija, Harkova, Mariupolja in Černigova.

Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je dejal, da so ruska vojaška letala v četrtek stanovanjska območja obstreljevala "vsake pol ure", pri čemer so "pobijala civiliste, starejše, ženske in otroke".

Sorodna novica ZDA zavračajo ruske očitke, da v Ukrajini razvijajo biološko orožje, in svarijo pred njegovo uporabo

Razmere v mestu je opisal kot "apokaliptične". Po njegovih besedah je v desetih dneh stalnih napadov na mesto tam umrlo že več kot 1200 civilistov.

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je ob tem sporočil, da se nekateri prebivalci že bojujejo za hrano, številni pa so ostali brez pitne vode. "Nekateri ljudje še imajo hrano, vendar ne vem, koliko časa bo to še trajalo. Številni nimajo hrane za otroke," so sporočili iz ICRC-ja.

Druga mesta je v zadnjih dneh po humanitarnih koridorjih zapustilo okoli 100.000 civilistov, od tega 40.000 samo v četrtek, je sporočil ukrajinski predsednik. Večina je pobegnila iz mest Sumi na severovzhodu države, Izjum na vzhodu in območij severozahodno od Kijeva.

Kijev obtožuje Moskvo, da vleče v vojno Belorusijo

Ukrajina pa trdi, da bi Belorusija lahko načrtovala napad na njeno ozemlje, pri tem pa je obtožila Rusijo, da skuša povleči svojo zaveznico v vojno z insceniranjem zračnih napadov na Belorusijo iz ukrajinskega zračnega prostora.

V Belorusiji, tesni zaveznici Rusije, so bile tako pred invazijo kot med njo nastanjene ruske sile, orožje in letala, ni pa država v bitko poslala svojih sil.

Ukrajinska vojska je obtožila rusko letalo, da je iz ukrajinskega zračnega prostora danes streljalo na beloruske obmejne vasi, da bi tako Minsk dobil izgovor za napad. "To je provokacija! Cilj je v vojno z Ukrajino vplesti oborožene sile Belorusije!" je v izjavi zapisalo poveljstvo ukrajinskih zračnih sil.

Domnevni napad naj bi se zgodil, ko se je beloruski voditelj Aleksander Lukašenko sestajal z ruskim predsednikom Putinom v Moskvi, navaja ukrajinska stran. Ruska stran tega ni komentirala.

Oglasil pa se je Pentagon in sporočil, da ZDA nimajo dokazov, da bi bili beloruski vojaki v Ukrajini. "Nismo videli nobenih znakov, da bi se beloruske enote ali sile premaknile v Ukrajino," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby.

Dodal je, da ZDA nimajo nobenih znakov o neposredni vpletenosti beloruskih sil, kar pa ne pomeni, da se to ne bi moglo zgoditi ali da se ne bo zgodilo. Ob tem je še dejal, da so ZDA zaznale navedbe Lukašenka, da bi sile njegove države prešle v obrambo ruskih sil, če bi bile napadene. To je prvič, da je kaj rekel o morebitni vpletenosti Belorusije, je še dejal Kirby in dodal, da trenutno ni znakov, da bi se to dogajalo ali da se to obeta.

Prebivalci Irpina v kijevski regiji na begu iz mesta. Foto: EPA
Prebivalci Irpina v kijevski regiji na begu iz mesta. Foto: EPA

Zelenski: Ukrajina ni razvijala kemičnega orožja

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zavrnil ruske obtožbe, da je Ukrajina na svojem ozemlju razvijala kemično ali biološko orožje s pomočjo ZDA. Ruske sile so medtem prvič napadle cilje v Lucku na zahodu in Dnipru na vzhodu države.

WHO poziva Ukrajino, naj uniči nevarne patogene

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je Ukrajino pozvala k uničenju vseh nevarnih patogenov v svojih laboratorijih, da bi se ob še vedno trajajočih ruskih napadih na državo izognila nevarnosti morebitnega izbruha bolezni.

WHO se zaveda zaskrbljenosti, ki bi jo to priporočilo lahko povzročilo, zato je poudarila širši kontekst dolgoletnega sodelovanja z ukrajinskimi oblastmi pri izboljševanju varnosti laboratorijev.

"WHO redno pomaga državam članicam pri izboljšanju njihovih zmogljivosti na področju javnega zdravja, vključno z zagotavljanjem večje varnosti laboratorijev, v katerih se hranijo vzorci patogenov, ki so nevarni za javno zdravje."

"Domnevno naj bi mi pripravljali kemični napad," je Zelenski dejal v videonagovoru. "To me res skrbi, ker smo že tolikokrat videli: če želiš vedeti, kakšne načrte ima Rusija, poglej, česa Rusija obtožuje druge".

Rusijo je Zelenski vprašal, ali namerava izvesti "dekemikalizacijo" Ukrajine. Ali bodo to storili "z amonijakom, fosforjem", je vprašal. Izraz "dekemikalizacija" je Zelenski uporabil, saj je ruski predsednik Vladimir Putin večkrat dejal, da ima Rusija namero "denacificirati" Ukrajino.

Ukrajinski predsednik je zanikal, da bi se v Ukrajini razvijalo kemično ali kakršno koli drugo orožje za množično uničevanje.

Varnostni svet ZN-a se bo v petek sestal na izrednem srečanju, na katerem bodo razpravljali o ruskih trditvah, da so ZDA financirale razvoj biološkega orožja v Ukrajini.

Srečanje je zahtevala Rusija. Zahodne države zanjo sicer pravijo, da si takšne obtožbe izmišlja, da bi upravičila lastno morebitno uporabo biološkega in kemičnega orožja v Ukrajini.

Putin: Tuji borci se na strani Rusije lahko bojujejo v Ukrajini

Kot poroča Reuters, je Putin na današnji seji ruskega varnostnega sveta prižgal zeleno luč, da bi se lahko proruskim upornikom v Ukrajini pridružilo 16.000 prostovoljcev, največ z Bližnjega vzhoda. Obrambni minister Sergej Šojgu je dejal, da se je namreč toliko prostovoljcev pripravljenih pridružiti boju v Doneškem bazenu (regija Donbas na vzhodu Ukrajine, ki vključuje pokrajini Doneck in Lugansk, v katerih so separatisti razglasili neodvisni republiki). "Če so ljudje pripravljeni prostovoljno priti, ne za denar, na pomoč ljudem v Doneškem bazenu, potem jim moramo dati, kar potrebujejo, in jim pomagati priti do območja spopadov," je dejal Putin.

Šojgu je prav tako predlagal, da bi na Zahodu narejene rakete javelin in stinger, ki jih je zajela ruska vojska v Ukrajini, predali silam v Doneškem bazenu, skupaj s premičnimi sistemi za zračno obrambo (t. i. MANPADS) in protitankovskimi raketnimi sistemi. Tudi to je Putin potrdil.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da se mu odločitev o pošiljanju prostovoljnih borcev v Ukrajino zdi sprejemljiva, in dodal, da tudi ZDA podpirajo pošiljanje plačancev, ki se v Ukrajini bojujejo ob boku vojske Kijeva.

"Kar zadeva dobavo orožja, zlasti zahodne proizvodnje, ki je končalo v rokah ruske vojske, seveda podpiram možnost, da se prenese separatistom v Lugansku in Donecku," je dodal in obrambnemu ministru naročil, naj pripravi ločeno poročilo o okrepitvi zahodne meje Rusije kot odgovor na premike Natovih enot v vzhodni Evropi. Države Nata so namreč zaradi ruske "posebne vojaške operacije" v srednjo in vzhodno Evropo napotile na tisoče vojakov. Moskva je od Nata že zahtevala, da svoje enote umakne.