Odesa je mesto na barikadah. Pot do znamenite opere je zaprta z železnimi križi, z vrečami, polnimi peska. Le nekaj posnetkov je mogoče narediti z mobilnim telefonom. Priljubljena tržnica s hrano je postala središče za vse tiste, ki želijo pomagati. Danes jih bodri znani ukrajinski pevec.
"Na poljski meji stojijo dolge vrste avtomobilov, s katerimi se vračajo ljudje, ki so že davno odšli in se niso hoteli več vrniti in ki so v različnih državah služili drobiž," je povedal Svjatoslav Vakarčuk, ukrajinski glasbenik, politik in publicist.
Vakarčuk bodri mlade prostovoljce, vztraja, da pomoč prihaja, da bodo pot do zmage prehodili skupaj. Čeprav v Odesi več kot 90 odstotkov ljudi govori rusko, to še ne pomeni, da so prebivalci naklonjeni Rusiji in njenim vojakom.
"Odesa se ne bo vdala"
"Odesa je ukrajinsko mesto in tudi Odesa se nikoli ne bo vdala, skupaj se bomo bojevali za svojo Ukrajino. Hočemo, da se naši otroci vrnejo domov. Hočemo živeti, delati. Tu ne potrebujemo Rusije. Nismo zanjo vzgajali svojih otrok," je povedal domačin iz Odese. Čeprav so se ruske bojne ladje obrnile nazaj proti Krimu, pa vojaki v Odesi ostajajo na trnih, v vsakem trenutku so pripravljeni pritisniti na sprožilec.
"Tukaj za mano lahko vidite pristanišče v Odesi in razburkano Črno morje, vse ulice, ki iz središča mesta vodijo do obale in pristanišča, so zaprte, povsod so barikade in vojaki v pripravljenosti, ki ne dovolijo prav nobenega snemanja, saj se bojijo, da bi tako Rusi lahko izvedeli za njihove položaje," je poročala dopisnica Televizije Slovenija Karmen Švegelj.
Redki prebivalci, ki jih srečamo, vztrajajo, da je vojna narodno zavest prebivalcev ob Črnem morju, samo okrepila. "Po ruskem napadu, po vojni, ki so jo tukaj začeli, potem ko uničujejo naša mesta, bomo govorili ukrajinsko, angleško, kateri koli jezik, samo ne rusko," je povedal domačin.
Ostaja upanje, da vojna ne bo uničila mesta, ki priča o tem, da je Ukrajina del evropske zgodovine.
Dopisnica Televizije Slovenija je na poti v domov
Po 36 urah brez spanca je dejala, da se veseli prihoda domov in počitka. "Dejstvo je, da begunci nimajo te sreče, da se za njih najtežja pot šele začenja. Ko pridejo na primer v Romunijo ali na Poljsko ali v katero koli drugo državo, se šele začenja iskanje začasnega doma," je dejala in poudarila, da so vse kapacitete skorajda že zasedene, ljudje pa še vedno odhajajo.
Dopisnica TV Slovenija, ki je bila v preteklosti na številnih vojnih območij, med drugim je poročala iz Iraka, Sirije, Gaze in Libije, ocenjuje, da je bila pri njeni zadnji izkušnji glavna razlika ta, da je Ukrajina v Evropi, premikanje znotraj države pa je bilo lažje. Med drugim so vozili nočni vlaki, ki so po njenih besedah dokaj udobni in varni. Tokratna izkušnja je drugačna tudi zato, ker napada Rusija, ki je močna in organizirana, in ker je to vojna med državama. "Na bližnjem vzhodu gre večinoma za spopad milic z vojsko," je pojasnila in dodala, da so razmere, kar zadeva vojskovanje v Ukrajini, precej drugačne in bolj spominjajo na prizore iz filmov in knjig o drugi svetovni vojni.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
