Foto: EPA
Foto: EPA

"Z natančnimi raketami dolgega dosega je bilo blizu mesta Radehiv pri Lvovu uničeno skladišče tujega orožja, ki ga je Ukrajina dobila iz Poljske," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, ki pa ni navedlo podrobnosti o domnevno uničenem orožju.

Zahodni del Ukrajine, kjer leži Lvov, je sicer redko tarča ruskih napadov. O eksplozijah na območju blizu meje s Poljsko pa so v torek zvečer poročale ukrajinske oblasti, piše nemška tiskovna agencija DPA.

Poleg tega so v Moskvi sporočili, da so uničili štiri skladišča raket, topniškega orožja in opreme blizu Mikolajiva na jugu Ukrajine ter v doneški regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je tudi dejal, da je bilo na območju Mikolajiva ubitih več kot 50 ukrajinskih vojakov, poroča DPA, ki dodaja, da navedb ni mogoče preveriti na terenu.

Putin in Kabajeva. Fotografija iz leta 2004. Foto: EPA
Putin in Kabajeva. Fotografija iz leta 2004. Foto: EPA

Proruski separatisti v Donecku pa so sporočili, da so zasedli dve vasi jugovzhodno od kraja Bahmut, česar prav tako ni mogoče neodvisno preveriti. Ukrajinska vojska je sicer poročala o obstreljevanju vasi južno od Bahmuta in obenem zatrdila, da so nekatere napade uspešno odbili.

ZDA napovedale nove sankcije proti Rusiji

ZDA so v torek napovedale nov krog sankcij proti pripadnikom ruske elite, med katerimi je tudi nekdanja ruska telovadka in domnevna partnerica ruskega predsednika Vladimirja Putina Alina Kabajeva. Kabajevi bo odslej prepovedan vstop v ZDA.

Sankcije ljudem, povezanim s Putinovo oblastjo, poleg prepovedi potovanj v ZDA vključujejo zamrznitev premoženja v ZDA, če ga tam seveda sploh še imajo.

Sankcije proti Kabajevi je ameriško zunanje ministrstvo med drugim utemeljilo s tem, da je na čelu holdinga National Media Group, ki ima pomembne deleže v skoraj vseh večjih ruskih državnih medijih in spodbuja vojno proti Ukrajini.

Proti Kabajevi sta sicer že pred tem sankcije uvedla EU in Združeno kraljestvo.

ZDA so uvedle še sankcije proti oligarhu Andreju Grigorjeviču Gurjevu, ki je ali je vsaj bil lastnik največjega posestva v Londonu za Buckinghamsko palačo, na katerem stoji graščina s 25 spalnicami. Gurjevu bodo med drugim zaplenili 120 milijonov dolarjev vredno jahto.

Nemški kancler Olaf Scholz je v sredo okrivil Moskvo za zamudo pri vrnitvi plinske turbine za plinovod Severni tok 1, ki je bila na popravilu v Kanadi, a je na poti nazaj obtičala v Nemčiji.

"Turbina dela," je dejal Scholz med obiskom Siemensove tovarne mestu Muelheim an der Ruhr. Lahko se kadar koli prepelje in uporabi, je dejal kancler in dodal, da ni tehničnih razlogov za neizpolnjevanje pogodbe o dobavi plina.

Rusija je namreč drastično zmanjšanje dobave plina prek omenjenega plinovoda utemeljevala s tehničnimi težavami.

Sankcije so doletele tudi oligarhovega sina Andreja Andrejeviča Gurjeva in njegovo investicijsko podjetje Dzhi AI Invest.

ZN: Od začetka vojne več kot 10 milijonov prečkanj meje Ukrajine

Medtem so Združeni narodi sporočili, da je bilo od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja več kot 10 milijonov prečkanj meje v Ukrajino in iz nje.

Po podatkih UNHCR-ja je po Evropi 6.180.345 beguncev iz Ukrajine. Največ jih je v sosednjih državah, na Poljskem recimo 1,25 milijona. V Nemčiji jih je 670.000, na Češkem okoli 400.000, v Italiji 146.450, na Slovaškem, v Moldaviji in Romuniji pa po več kot 80.000.

Schröder: Dogovor o žitu bi lahko omogočil napredek

Nekdanji nemški kancler in Putinov prijatelj Gerhard Schröder je po poročanju Guardiana dejal, da si je ruski predsednik želel izpogajane rešitve za vojno v Ukrajini in da bi lahko dogovor o izvozu žita, sklenjen prejšnji mesec, ponudil možnost za napredek in razvoj v prekinitev ognja. Schröder se je s Putinom v Moskvi sešel prejšnji teden.

Rešitev za vprašanje Krima, ukrajinskega polotoka, ki si ga je Rusija priključila leta 2014, bi lahko dosegli v naslednji generaciji, je dejal. Alternativa članstvu Ukrajine v Natu bi pa lahko po njegovih besedah predstavljala nevtralnost.

Bolj zapletena pa bi lahko bila prihodnost vzhodne regije Donbas, kjer potekajo srditi spopadi. Schröder predlaga rešitev, ki bi temeljila na švicarskem kantonalnem modelu.