Rusko veleposlaništvo v Minsku je po navedbah beloruskih in ruskih medijev sporočilo, da se je tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino, ki je potekal v narodnem parku Beloveška pušča na meji med Poljsko in Belorusijo, po treh urah uradno končal.

Glavni ukrajinski predstavnik Mihajlo Podoljak je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da so "na področju logistike humanitarnih koridorjev dosegli nekaj majhnih pozitivnih premikov". "Nadaljevala so se intenzivna pogajanja o osnovnem političnem svežnju ukrepov, vključno s prekinitvijo ognja in varnostnimi jamstvi. Za zdaj še ni rezultatov, ki bi bistveno izboljšali razmere."

Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski je ob tem dejal, da so se pogovori osredotočili na odprtje humanitarnih koridorjev za civiliste, ujete v obleganih ukrajinskih mestih, a po mnenju ruske delegacije niso izpolnili pričakovanj. "Naša pričakovanja se niso izpolnila, toda pogajanja se bodo nadaljevala. Upamo, da bomo naslednjič lahko naredili pomembnejši korak naprej," je Medinski dejal v izjavi za rusko televizijo. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo evakuacijske poti odprle v torek, a poudaril, da je še prezgodaj, da bi lahko o tem govorili z gotovostjo. "Upamo, da bodo koridorji od jutri končno začeli delovati. Ukrajinska stran je podala svoja zagotovila, vendar je še prezgodaj, da bi govorili o čem resnično pozitivnem," je dejal.

Drugi ruski pogajalec, poslanec Leonid Slutski, je izrazil upanje, da se bodo pogovori hitro nadaljevali. Natančnega datuma četrtega kroga ni navedel, bi pa naj bil določen "v bližnji prihodnosti". Opozoril je sicer, da "se ne moremo slepiti z iluzijo, da bo končni rezultat dosežen že v naslednjem koraku". Slutski je po navedbah ruske tiskovne agencije Tass dejal še, da bo v kratkem v Belorusiji kmalu potekal tudi četrti krog rusko-ukrajinskih pogajanj.

Ruska in ukrajinska delegacija sta pred tem opravili že dva kroga neuspešnih pogovorov.

Združeni narodi so sporočili, da lahko potrdijo, da je do zdaj v Ukrajini umrlo 406 civilistov, med njimi 27 otrok. Po neuradnih podatkih naj bi bilo v zračnih napadih v Kijevu ubitih 13 civilistov.

Rusija odprla humanitarni koridor, Ukrajina ga je zavrnila

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je sporočil, da je bilo ob 10. uri po moskovskem času razglašeno premirje in odprtih šest humanitarnih koridorjev. "Eden poteka od Kijeva do Gomelja (v Belorusiji), dva iz Mariupolja do Zaporožja (v Ukrajini) in do Rostova na Donu (v Rusiji), eden od Harkova do Belgoroda (v Rusiji) in dva iz Sumija do Belgoroda in do Poltave (v Ukrajini)," je sporočil.

Ukrajina je ruski predlog o humanitarnih koridorjih, po katerem naj bi Ukrajinci odšli v Rusijo ali Belorusijo, označila za "popolnoma nemoralen" in ga zavrnila.

Visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR) je sporočil, da je Ukrajino zapustilo že 1,5 milijona ljudi. To je zdaj najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni, je na Twitterju zapisal visoki komisar ZN-a za begunce Filippo Grandi.

Tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je dejal, da bi morali imeti Ukrajinci možnost zapustiti svoje domove in ostati na ukrajinskem ozemlju. "To je popolnoma nemoralno. Trpljenje ljudi se izrablja za oblikovanje želenih televizijskih posnetkov," je zapisal tiskovni predstavnik. "To so državljani Ukrajine, pravico imajo do evakuacije na ozemlje Ukrajine."

Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk pa je ob tem v televizijskem govoru dejala, da bi Ukrajincem namesto proti Rusiji in Belorusiji dovolili evakuacijo proti Lvovu na zahodu Ukrajine. Rusijo je ob tem pozvala k premirju.

Kot poroča Reuters, je ruska stran sporočila, da so humanitarne koridorje odprli na prošnjo francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Elizejska palača je zanikala, da bi Macron osebno pozval Putina k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev. "Predsednik Macron je med drugim pozval k spoštovanju mednarodnega prava, k zaščiti civilistov in nemotenemu dostopu do humanitarne pomoči."

Ukrajinski strani se pridružuje vse več tujih borcev

Vojni z Rusijo se na ukrajinski strani pridružuje vse več tujcev. Samo konec tedna se jim je pridružilo več kot 16.000 ljudi, veliko Američanov, Britancev in drugih Evropejcev. Po napovedih predsednika Zelenskega so že ustanovili dva mednarodna bataljona. RTV-jeva dopisnica Polona Fijavž se je pogovarjala z borcema iz Finske in Avstralije:

Kakšne so zahteve Rusije?

Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pred pogajanji dejal, da se bo ruska vojaška akcija v Ukrajini končala v tistem trenutku, ko bo Kijev privolil v ruske zahteve. Kremelj zahteva, da Ukrajina v svojo ustavo zapiše nevtralnost, prizna Krimski polotok kot rusko ozemlje, separatistični republiki Doneck in Lugansk pa kot neodvisni ozemlji. "Končujemo demilitarizacijo Ukrajine. Končali jo bomo. A glavna stvar je, da Ukrajina konča vojaško akcijo. Če to storijo, ne bo nihče ustreljen," je dodal.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v pogovoru s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom Evropsko unijo pozval, naj pritisne na oblasti v Kijevu, da začnejo spoštovati humanitarno pravo. Putin je že v nedeljo napovedal, da bo ruska vojska nadaljevala napade, dokler ukrajinske sile ne bodo položile orožja. To je ponovil tudi v telefonskem pogovoru s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom kot tudi s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom.

Napadi ne pojenjajo, neuspešne evakuacije

Ruske sile so sicer ponoči okrepile bombardiranje večjih ukrajinskih mest v središču države, na severu in na jugu, je sporočila ukrajinska stran. Zadnji val ruskih izstrelkov je bil sprožen, takoj ko se je znočilo, je na ukrajinski televiziji povedal svetovalec predsednika Ukrajine Oleksij Arestovič. Napadena so bila območja okrog Kijeva in Černigova na severu države, Mikolajiva na jugu in Harkova, ki je za prestolnico Kijev drugo največje ukrajinsko mesto.

Iz Harkova poročajo o veliki škodi na televizijskem stolpu in v stanovanjskih predelih. V Černigovu naj bi ruske bombe in rakete deževale po vsem mestu, Arestovič pa je dodal, da so razmere v predmestjih Kijeva Buča, Gostomelj in Irpinj, kjer v nedeljo evakuacija civilnega prebivalstva ni bila uspešna, katastrofalne. Evakuacija je propadla tudi v Mauripolju na jugu in Volnovaki na vzhodu.

Župan Nikolajiva Oleksandr Senkevič je na Facebooku zapisal, da so ruske enote napadale stanovanjske stavbe v mestu, objavil pa je tudi video stanovanjskega bloka v plamenih. Iz mesta Vinica poročajo, da je bilo v napadu ubitih devet ljudi, med njimi pet civilistov, ubit je bil tudi župan Gostomelja. Kot je mestna uprava sporočila na Twitterju, je župan umrl, medtem ko je delil kruh in zdravila bolnim in ranjenim meščanom.

Ukrajinske sile so sporočile, da so znova prevzele nadzor nad mestom Čugjiv, ki je približno 35 kilometrov oddaljeno od Harkova, poroča BBC.

Zelenski: Doslej sprejete sankcije niso dovolj

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je mednarodno skupnost pozval, naj Ukrajini zagotovi vojaška letala in naj bojkotira rusko nafto, naftne izdelke in druge izvozne izdelke.
"Če se bo invazija na Ukrajino nadaljevala in Rusija ne bo spremenila načrtov glede Ukrajine, potem bo za mir potreben nov sveženj sankcij," je dejal v današnjem videonagovoru.

V videoposnetku v nedeljo zvečer je Zahod pozval k okrepitvi sankcij, do zahodnih voditeljev pa je bil zelo kritičen, ker se ni nihče odzval na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, da bo Rusija napadla ukrajinski vojaško-industrijski kompleks. Rusi so zaposlenim v tovarnah priporočili, naj ne hodijo v službo. "Noben svetovni voditelj se ni odzval in predrznost agresorja je jasen znak, da doslej sprejete sankcije niso dovolj," je dejal Zelenski in pozval k ustanovitvi posebnega sodišča, ki bo kaznovalo ruske vojne zločine.

Naslednji cilj Rusije naj bi bila Odesa

Rusko obrambno ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da nameravajo Ukrajinci razstreliti raziskovalni jedrski reaktor na Inštitutu za fiziko in tehnologijo v Harkovu, nato pa za uničenje obtožiti ruske sile. Rusko opozorilo je prišlo nekaj ur po tem, ko so Ukrajinci sporočili, da na poslopje inštituta padajo ruske rakete.

Naslednji cilj ruske invazije v Ukrajini naj bi bilo črnomorsko pristanišče Odesa, na kar je opozoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je v pogovoru za Odmeve Plus v nedeljo zvečer dejala Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Odesa je namreč eno ključnih pristanišč v Črnem morju in ima tudi izjemen simbolni pomen, tako kot ga ima prestolnica Kijev.

Rekordne cene nafte po 2008

Cene nafte na azijskih borzah so dosegle najvišje cene po letu 2008, potem ko je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna napovedala, da preučuje možnosti za uvedbo prepovedi uvoza ruske nafte. Rusija zagotavlja sedem odstotkov svetovnih zalog nafte.