Obisk že nekaj časa buri duhove in Scholz bo pod drobnogledom zahodnih zaveznikov, ki bodo pozorno spremljali, kako resni so v Berlinu glede zmanjšanja gospodarske odvisnosti največjega evropskega gospodarstva od azijske velesile, ki je od leta 2016 največji nemški trgovinski partner.

Po pogubni epizodi z odvisnostjo od Rusije pri oskrbi z zemeljskim plinom se Nemčija spopada z očitki, da je ni nič izučilo in ponavlja svojo napako tudi s Kitajsko pri odvisnosti od njene proizvodne baze in velikega tržišča za nemško blago. Nedavna analiza inštituta za gospodarske raziskave Ifo je pokazala, da je skoraj polovico podjetij v nemški industriji pomembno odvisnih od kitajskih vložkov.

Nad obiskom niso bili zaskrbljeni samo v Evropi in v ZDA, ampak celo v nemški vladni koaliciji. "Izjemno pomembno je, da nikoli več ne postanemo tako odvisni od države, ki ne deli naših vrednot," je na nemški televiziji ARD dejala zunanja ministrica Annalena Baerbock.

"Kot Evropejec"

Scholz je v sredinem prispevku za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung sicer zagotovil, da bo Nemčija še naprej zahtevala "vzajemnost" v odnosih s Kitajsko, a priznal, da sta obe strani daleč od tega cilja. Skušal je tudi omiliti pomisleke članic Evropske unije, da Berlin z obiskom deluje sam in poskuša skrbeti za svoje interese. "Ko kot nemški kancler potujem v Peking, to počnem tudi kot Evropejec," je zapisal.

Tudi v današnjem prispevku za spletni portal Politico je branil obisk in zagotovil, da ne bo prezrl težkih vprašanj, kot so spoštovanje državljanskih svoboščin, pravice etničnih manjšin v Xinjiangu, svobodna in pravična svetovna trgovina ter status Tajvana.

Tiskovni predstavnik nemške vlade je pojasnil, da bo Scholz skušal prepričati Kitajsko, da vpliva na Rusijo za končanje vojne v Ukrajini. "Ta obisk je spoznavne narave, da bi v osebni izmenjavi ugotovili, kje stoji Kitajska, kam gre Kitajska in kakšne oblike sodelovanja so možne," so povedali pri nemški vladi.

Scholz je poudaril, da Kitajska, kljub temu da je vojna v Ukrajini spremenila številne vidike mednarodnih odnosov, "ostaja pomemben poslovni in trgovinski partner za Nemčijo in Evropo – od nje se ne želimo ločiti".

Napovedal je, da bodo kitajske naložbe v Nemčiji razlikovali na podlagi tega, "ali ustvarjajo ali povečujejo tvegane odvisnosti", in se pri tem skliceval na nedavno polemiko o kitajski naložbi v pristanišče v Hamburgu.

Sporni kitajski delež v nemškem pristanišču

Nemška vlada je pred kratkim kitajskemu logističnemu velikanu Cosco dovolila nakup deleža v kontejnerskem terminalu v hamburškem pristanišču. Podjetje sicer ne bo imelo kontrolnega deleža, saj je temu nasprotoval del vlade v Berlinu, temveč le 25-odstotnega. Do nemške odločitve o prodaji deleža so bili kritični v Washingtonu in tudi v nekaterih evropskih državah.

Kljub temu da je Scholz za svoj prvi obisk po prevzemu kanclerskega položaja izbral Japonsko in ne Kitajske, kot je to storila njegova predhodnica Angela Merkel, ki so ji očitali merkantilističen pristop, pa mu vseeno očitajo, da se ni odločil za popoln prelom z nekdanjo politiko, ki je bolj kot kar koli drugega zasledovala nemške gospodarske interese.

Dobiček pred pravicami

Scholza bo namreč na obisku spremljala močna gospodarska delegacija, med drugim z vodilnimi predstavniki podjetij Volkswagen, BASF, Siemens, Deutsche Bank, BMW, Merck in BioNTech. Predstavniki nemške vlade sicer pojasnjujejo, da ni v načrtu nobenih sklenitev poslov, a je za organizacije za človekove pravice spremstvo gospodarske delegacije dokaz, da postavljajo dobiček pred človekove pravice.

Scholzeva vlada pripravlja sploh prvo nemško vladno strategijo do Kitajske, v kateri naj bi zavzeli ostrejše stališče do Pekinga predvsem glede vprašanja Tajvana, Hongkonga in kršitev človekovih pravic v kitajski pokrajini Sinkjang.

V Peking brez Macrona

Nemški kancler se je skušal otresti očitkov, da njegov obisk spodkopava skupen evropski pristop do Kitajske, saj naj bi zavrnil predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da skupaj obiščeta Peking, s čimer bi pokazala enotnost Evropske unije in sporočila, da Peking ne more povzročiti razlik med evropskimi državami in jih obrniti druge proti drugi.

"Nemška politika do Kitajske je lahko uspešna le, če je vpeta v evropsko politiko do Kitajske," je zapisal Scholz za Politico. "V pripravah na moj obisk smo zato tesno sodelovali s svojimi evropskimi partnerji, vključno s predsednikom Macronom in tudi s svojimi čezatlantskimi prijatelji," je še dejal.