Čaputova velja za glasno nasprotnico korupcije. Foto: Reuters

"Nisem prišla sem, da bi vladala. Prišla sem zato, da služim državljanom in Slovaški," je dejala ob prisegi v parlamentu.

Čaputova, ki je bila pred volitvami popolna politična neznanka, je na predsedniških volitvah konec marca z nekaj več kot 58 odstotki glasov volivcev premagala podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča. Po poročanju medijev je zmagala predvsem zato, ker je ljudem vlila upanje v vsestranski upor proti korupciji in zlorabam položaja v državi.

Preveč ljudi na Slovaškem je upravičeno dobilo občutek, da tega v naši državi ni. Občutek socialne nepravičnosti se je okrepil in zavzel dve obliki - obliko pozivanja k spremembi in dostojnosti, pa tudi obliko jeze na sistem.

Zuzana Čaputova

Predsedniške volitve so namreč potekale dobro leto po umoru raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke, ki je globoko zaznamoval slovaško družbo. Kuciak je preiskoval povezave med italijansko mafijo in slovaškimi politiki, njegov umor pa je vrgel temno senco na vlado in sprožil množične proteste, kakršnim v državi niso bili priča od padca komunizma.

Liberalna miselnost

Čaputova velja za glasno nasprotnico korupcije, podprl pa jo je tudi dosedanji predsednik Andrej Kiska. Po drugi strani so jo kritizirale cerkvene in druge konservativne skupine zaradi njenih liberalnih stališč pri vprašanju splava in pravic istospolno usmerjenih. Volitev se je sicer udeležilo le slabih 42 odstotkov volilnih upravičencev, kar je manj kot na prejšnjih predsedniških volitvah.

Novoizvoljena predsednica je na slovesnosti v parlamentu napovedala konstruktivno sodelovanje. "Delala bom v dobro slovaškega naroda, narodnih manjšin in etničnih skupin, ki živijo v naši državi," je dejala. Poudarila je dosedanje uspehe države, med drugim mirno osamosvojitev, včlanitev v Evropsko unijo in prevzem evra, in se zavzela za nadaljnjo pripadnost Slovaške EU-ju in zvezi Nato. "Kot je EU naš življenjski in vrednostni prostor, je severnoatlantsko zavezništvo naš obrambni in varnostni steber. Kot država moramo narediti vse, kar je v naši moči, da ohranimo in okrepimo ta prostor in njegove stebre," je dejala.

Čaputovo je pred parlamentom sprejel zdaj že nekdanji prvi par Slovaške. Foto: Reuters

Poleg boja proti podnebnim spremembam je napovedala še boj za vladavino prava in enakost pred roko pravice. "Preveč ljudi na Slovaškem je upravičeno dobilo občutek, da tega v naši državi ni. Občutek socialne nepravičnosti se je okrepil in zavzel dve obliki – obliko pozivanja k spremembi in dostojnosti, pa tudi obliko jeze na sistem," je dejala.

Poleg tega, da je prva slovaška predsednica, je postala tudi najmlajša voditeljica te države doslej.

Dosedanji predsednik Kiska, ki je bil na tem položaju od leta 2014, se je odpovedal vnovični kandidaturi za predsednika. Podjetnik in milijonar, čigar zmaga na predsedniških volitvah pred petimi leti je bila prav tako presenečenje, bo v ponedeljek prvič predstavil javnosti svojo novo stranko. Z njo namerava nastopiti na parlamentarnih volitvah prihodnje leto.