Sodniki bodo odločili, ali je Boris Johnson protiustavno prekinil delo parlamenta. Foto: EPA

Britanski premier Boris Johnson je začasno prekinitev dela parlamenta predlagal konec avgusta. V obrazložitvi je povedal, da jo potrebuje za predstavitev nove agende notranje politike, kraljica Elizabeta II. pa jo je odobrila. Trajala bo do 14. oktobra.

Poslanci, ki nasprotujejo izstopu države iz Evropske unije brez dogovora, premierja obtožujejo, da je namen prekinitve dela parlamenta zajeziti njihove napore, da bi tak izstop preprečili. Johnson je odločen, da bo Velika Britanija izstopila iz povezave 31. oktobra.

Gina Miller glavna pritožnica

Sodišče je v četrtek končalo tridnevno obravnavo pritožbe. Glavna pritožnica je podjetnica in aktivistka Gina Miller, ki je bila uspešna na vrhovnem sodišču leta 2016 – vlada ne potrebuje odobritve parlamenta, preden sproži 50. člen Lizbonske pogodbe o izstopu iz EU-ja. Med pritožniki, ki so nastopili na sodišču, je tudi nekdanji britanski premier iz vrst konservativcev John Major.

Uskladiti razlike med angleško, škotsko in severnoirsko zakonodajo

Eden od številnih izzivov, s katerimi se spopadajo sodniki, je, kako uskladiti razlike med angleško, škotsko in severnoirsko zakonodajo glede pritožb v primeru odločitve premierja o prekinitvi dela parlamenta. Londonsko višje sodišče je pritožbo soglasno zavrnilo, medtem ko je škotsko pritožbeno sodišče pritožbo soglasno dovolilo.

Sodniki bodo morali odločiti, ali se lahko na primer parlament pred domnevnimi prekoračitvami vlade brani z novo zakonodajo ali je potrebno posredovanje sodstva. Prav tako naj bi ponovno ocenili, ali je Johnson protiustavno prekinil delo parlamenta. 11 sodnikov naj bi svojo odločitev predvidoma predstavilo v torek ob 11.30 po srednjeevropskem času.

Barnier ne vidi izvedljive rešitve

Glavni pogajalec EU-ja za brexit Michel Barnier se je medtem srečal z nemškim zunanjim ministrom Heikom Maasom. Barnier je dejal, da še vedno ne vidi izvedljive rešitve glede brexita: "Glede na trenutno razmišljanje Londona je težko videti, kako lahko sklenemo zakonsko operativno rešitev, ki izpolnjuje vse zahteve varovala."

Irsko varovalo naj bi namreč zagotovilo, da po izstopu Velike Britanije iz povezave med Irsko in Severno Irsko ne bo nadzora na meji, s tem pa bo zaščiten evropski enotni trg. Britanska vlada varovalo kategorično zavrača. Barnier je sicer dodal, da je Bruselj še vedno pripravljen na alternativne predloge, ampak jih mora predložiti London. Stališču se je pridružil tudi Maas, ki je ponovno poudaril, da nasprotuje brexitu brez dogovora. Ob tem je dodal, da se strinja z Barnierjem, da je treba zaščititi evropski enotni trg.