Sánchez bo vodil prvo koalicijsko vlado po koncu fašistične diktature. Foto: Reuters
Sánchez bo vodil prvo koalicijsko vlado po koncu fašistične diktature. Foto: Reuters

Sánchez si je po letu dni vlad, ki so opravljale le tekoče posle, podporo parlamenta zagotovil z glasovi poslank in poslancev manjših regionalnih strank. Potrditev vlade je z vzdržanostjo omogočila tudi katalonska separatistična stranka Esquerra Republicana de Catalunya (ERC). Poleg 13 poslancev ERC-ja se je vzdržalo še pet poslancev baskovske nacionalistične stranke EH Bildu.

Vodja socialistov, ki je premierski položaj zasedal od junija 2018, bo prevzel vodenje prve koalicijske vlade v sodobni zgodovini Španije oziroma po koncu fašistične diktature Francisca Franca.

Sánchez je v prvem odzivu na potrditev zapisal, da se "z vlado progresivne koalicije začenja čas dialoga in koristne politike". "Vlada za vse, ki krepi pravice, obnavlja sobivanje in brani socialno pravičnost," je poudaril na Twitterju.

Socialisti so koalicijo sestavili z levičarsko stranko Združene zmoremo (Unidas Podemos), ki imata skupaj 155 glasov. Brez močne večine v parlamentu pa bi lahko imela koalicija težave pri sprejemanju zakonodaje in se bo morala glede posameznih primerov pogajati z drugimi strankami.

Sánchez je pred glasovanjem izrazil pričakovanje, da bodo zmožni preseči napetosti in da bodo lahko ponovno vzpostavili prostor za konsenz in dogovor.

Vzpon novih strank v Španiji v zadnjih petih letih je končal desetletja prevlade socialistične in Ljudske stranke v španski politiki, s čimer sta se otežila sestavljanje in obstoj vlad.

Konec politične krize v Španiji

Višji davki za premožnejše in višje pokojnine in minimalna plača

Koalicija napoveduje za dve odstotni točki višje davke za ljudi z visokimi prihodki (nad 130.000 evrov letno) in za štiri odstotne točke višje davke za tiste, ki letno prejemajo več kot 300.000 evrov.

Višji davki se obetajo tudi podjetjem, koalicija pa napoveduje tudi spremembo delovnopravne zakonodaje, ki jo je sprejela prejšnja konservativna vlada. Nova vlada naj bi okrepila zaščito pred odpuščanjem za delavce, ki so odsotni z dela zaradi bolezni.

Koalicija naj bi uvedla tudi ločen davek na borzne transakcije.

Minimalna plača naj bi se do konca mandata z okoli 45 odstotkov odstotkov povprečne plače zvišala na 60 odstotkov.

Pokojnine naj bi se uskladile z inflacijo, minimalne pokojnine pa naj bi se zvišale.

Zaščita pred privatizacijami

Sánchez je obljubil zaščito zdravstvenih in izobraževalnih storitev ter varnosti in socialne podpore pred privatizacijami. Naštete storitve je označil za orodje v boju proti neenakostim.

Vlada naj bi tudi okrepila vlogo državne banke Sareb na področju subvencioniranih stanovanj in poskušala omejiti izkoriščevalske najemnine.

Premier je obljubil tudi dialog glede prihodnosti Katalonije, o njegovem sklepu pa bi nato izvedli referendum v tej pokrajini. Dialog je označil za "edino možno pot" naprej, poudaril pa je, da morajo pogajanja potekati v skladu z ustavo, ki zagotavlja ozemeljsko celovitost Španije.

Koalicija je napovedala tudi zmanjševanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga.

Na področju spolne enakopravnosti vlada napoveduje konec plačnih neenakosti.

31. oktober pa naj bi postal dan spomina na vse žrtve Francove diktature, ki se je končala leta 1975.

Vladna ekipa sicer še ni v celoti znana. Unidas Podemos je Sánchezu predlagal pet kandidatov za člane vlade, med njimi je tudi njihov vodja Pablo Iglesias, ki bo podpredsednik. Imena vseh članov vlade bodo objavljena v četrtek v uradnem listu, ko bodo predvidoma tudi prisegli pred kraljem Felipejem VI. V petek se bodo sestali na prvi seji, poroča španski časnik El País.