Srbski predsednik Vućić (levo), makedonski premier Zaev in albanski premier Rama so se dogovorili za prve korake pobude "mali schengen". Foto: EPA

Potovanja državljanov med tremi državami zgolj z osebno izkaznico nameravajo omogočiti še do konca letošnjega leta.

Uvesti nameravajo tudi skupna delovna dovoljenja, kar bo omogočilo prost pretok delavcev med državami. Ob tem bodo uvedli tudi enotno priznavanje kvalifikacij in diplom.

Za hitrejši pretok blaga nameravajo za vse inšpekcijske službe uvesti 24-urni delovni čas s poudarkom na fitosanitarni in veterinarski inšpekciji. Po vzoru Evropske unije nameravajo oblikovati skupni sveženj dokumentov različnih ustanov, vključno z veterinarskimi agencijami in uradi za varno hrano, potrebnih za hitrejši tranzit blaga v državah članicah pobude, navaja Al Džazira Balkan.

Skopje, Beograd in Tirana pospešujejo pretok ljudi in blaga

Vučić: "Države bodo privlačnejše za tuje vlagatelje"

Vučić meni, da bodo enotna delovna dovoljenja Srbiji zaradi težav z delovno silo zelo koristila. Foto: EPA

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v pogovoru za srbsko radiotelevizijo RTS omejene ukrepe označil za tektonske spremembe, ki bodo pomembne za njihove države in gospodarstva. Na novinarski konferenci v Ohridu pa je dejal, da je pobuda nekaj najboljšega, kar "so si na Balkanu zamislili v zadnjih 30 letih", poroča B92.

Dodal je, da bo svoboda gibanja in pretoka blaga veljala na prostoru, kjer živi 12 milijonov ljudi. "Ukrep nam bo zelo koristil, saj imamo težave z delovno silo," je po poročanju Al Džazire Balkan dejal Vučić.

Ob tem bodo tudi ustvarili "vzdušje, ki bo koristilo nemškim in drugim tujim podjetjem". "Naša gospodarstva bodo privlačnejša za neposredne tuje naložbe," poudarja srbski predsednik.

Prav tako napoveduje, da bodo vse tri države predstavile skupne turistične ponudbe, s katerimi ciljajo predvsem na turiste iz Azije.

Vučić je poudaril, da zaradi "malega schengena" pričakujejo tudi pritiske, vendar se jih ne bojijo, saj "delujejo v okviru berlinske konference (aprilsko srečanje voditeljev Zahodnega Balkana pod pokroviteljstvom Nemčije in Francije) in spoštujejo pravila EU-ja, le da to pot delajo sami". Na vprašanje, ali je Srbija pripravljena sprejeti kakršno koli alternativo članstvu v Evropski uniji, je Vučić dejal, da so Srbija in druge države v regiji zavezane evropski poti, da pa ni vse odvisno od njih, poroča B92.

Zaev: "Postanemo lahko pomemben dejavnik v Zahodni Evropi"

Makedonski premier Zoran Zaev je na skupni novinarski konferenci poudaril, da bodo vzpostavili tudi pogoje za hitrejše prečkanje meje tovornjakov. Predvideno je tudi, da bodo dokumenti različnih ustanov v duhu boljše mobilnosti blaga, kapitala in storitev vzajemno priznani. Vse to bo po njegovi oceni pomenilo pridobitev za celoten Balkan in "nas lahko spremeni v pomemben dejavnik v Zahodni Evropi, kamor stremimo", poroča makedonska tiskovna agencija Mia.

Ukrepi naj bi zmanjšali tudi čakalne vrste tovornjakov na mejah med državami. Prizor z mejnega prehoda Preševo/Tabanovce med Srbijo in Severno Makedonijo, še pred preimenovanjem. Foto: EPA

Albanski premier Edi Rama je navedel, da ni alternative evropski integraciji za Zahodi Balkan, vendar pa regiji ni treba čakati, da postane del EU-ja za reševanje nekaterih vprašanj. Zavzel se je tudi, da bi v "mali schengen" enakopravno in na legitimni osnovi vključili tudi Kosovo, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Spomnimo, oktobra voditelji držav članic EU-ja, predvsem zaradi zadržka Francije, niso odobrili začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, čeprav sta državi po mnenju Evropske komisije izpolnili pogoje. Severna Makedonija z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja.

Po zavrnitvi Evropske unije Severna Makedonija in Albanija upata, da lahko pobuda države "spremeni v pomemben dejavnik v Zahodni Evropi". Foto: EPA

Kosovo nasprotuje pobudi

Kosovski predsednik Hashim Thaci je sicer zavrnil vabilo na srečanje v Ohridu, saj je ta regionalna pobuda po njegovem mnenju nesmiselna, dokler Srbija in BiH ne priznavata Kosova. Poleg tega Kosovo ne želi zamenjati evroatlantske perspektive s kakršno koli regionalno pobudo, je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug zapisal na Facebooku. Glavni kandidat za novega kosovskega premierja Albin Kurti je dejal, da "ne smejo dovoliti formiranja četrte Jugoslavije".

Na srečanju tudi predstavniki skeptičnega BiH-a in Črne gore

Danes sta se voditeljem Srbije, Severne Makedonije in Albanije pridružila še predsedujoči svetu ministrov Bosne in Hercegovine Denis Zvizdić in črnogorska ministrica za gospodarstvo Dragica Sekulić. Zvizdić je ob tem poudaril, da BiH ni sodeloval pri vzpostavljanju pobude "mali schengen" in v njem nima jasno definirane vloge.

"BiH bo sprejel svoje stališče v skladu s postopki in po resni analizi institucij, poslovne skupnosti ter strokovnjakov. Dobili smo nekaj zagotovil, da pobuda ne predstavlja poskusa nadomeščanja evrointegracij ali odstopanja od obstoječih regionalnih sporazumov, kot je CEFTA," je dejal Zvizdić in dodal, da evrointegracije ostajajo primarni fokus BiH-a, poroča srbska tiskovna agencija Beta.

Konec decembra v Albaniji novo srečanje

Albanski premier Rama je napovedal, da bo naslednje srečanje voditeljev 21. decembra v Draču, ki naj bi se ga udeležil tudi prihodnji visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja, Španec Josep Borrell.

Pobuda "mali schengen" za odstranitev trgovinskih ovir in izboljšanje poslovnega okolja med Srbijo, Albanijo in Severno Makedonijo se je začela prejšnji mesec, ko so se voditelji treh držav pogovarjali na srečanju v Novem Sadu.