Po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu je Mahmut Tat v Turčiji obsojen na šest let in deset mesecev zapora zaradi članstva v PKK-ju, organizaciji, ki je v Turčiji prepovedana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tat je na Švedsko prispel leta 2015, vendar mu azila tam niso odobrili. Švedska policija ga je v petek prijela in ga v Turčijo prepeljala z letalom. V Carigradu je danes že stopil pred sodnike, sta poročala turški provladni dnevnik Sabah in zasebna televizija NTV.

Usoda nekaterih kurdskih državljanov Turčije, ki so v izgnanstvu ali kot begunci na Švedskem in v manjši meri na Finskem, je v središču pogovorov z Ankaro o sprejemu obeh nordijskih držav v zvezo Nato.

Po ruskem napadu na Ukrajino sta namreč Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja letos zaprosili za članstvo v zavezništvu. Pristopna protokola morajo zdaj ratificirati vse države članice.

Doslej je to storilo 28 od skupno 30 članic Nata. Končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament, toda Turčija ratifikacijo pogojuje z več zahtevami. Med drugim zahteva, da ji državi izročata člane ali simpatizerje PKK-ja ter tiste, ki so blizu gibanju islamskega klerika Fethulaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus državnega udara leta 2016.

Izročitev je bila izvedena dva dni po srečanju zunanjih ministrov Turčije in Švedske, Mevlüta Cavusogluja in Tobiasa Billströma ob robu zasedanja zunanjih ministrov zavezništva v Bukarešti.

Cavusoglu je po pogovoru kot pozitivne pozdravil odločnejše korake nove švedske vlade in sprejetje zakonodajnih sprememb. Švedski zunanji minister pa je izjavil, da napredujejo pri izvajanju memoranduma.

Švedski parlament je 16. novembra podprl spremembe ustave, ki med drugim omogočajo tudi sprejetje strožje protiteroristične zakonodaje. Veljati bodo začele 1. januarja 2023, olajšale pa bodo pregon članov PKK-ja.