Jeklarna Azovstal je zadnja utrdba ukrajinskih vojakov v Mariupolju. Foto: Reuters
Jeklarna Azovstal je zadnja utrdba ukrajinskih vojakov v Mariupolju. Foto: Reuters

"Poskusi vdora v jeklarno se nadaljujejo že drugi dan. Ruske čete so že na ozemlju Azovstala," je povedal Arahamija in še pojasnil, da ima ukrajinska vlada še vedno stik z vojaki v jeklarni.

Pred tem je župan Mariupolja Vadim Bojčenko na ukrajinski televiziji povedal, da nimajo več stika z ukrajinskimi vojaki, ki so še vedno v obsežnem jeklarskem kompleksu, kjer je z njimi tudi nekaj civilistov, ki čakajo na evakuacijo, med njimi več kot 30 otrok.

Po njegovih besedah Rusija jeklarno napada s težkim topništvom, tanki in letali, v napadu naj bi sodelovale tudi vojaške ladje ob obali.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je še pred izjavami Arahamije zanikal trditve ukrajinske strani o ruskem vdoru na območje jeklarne in dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin preklical ukaz za napad na jeklarno, kjer pa so po njegovih besedah ukrajinski vojaki zavzeli strelske položaje, a so njihove poskuse ruske sile zatrle. "Trenutno ni za povedati česa drugega," je še dejal Peskov.

Vodja policije v Mariupolju Mihajlo Veršinin je danes za britanski BBC opisal razmere v jeklarni. Po njegovih besedah je v velikem industrijskem kompleksu še vedno več kot 500 ljudi, ki so lažje ali huje poškodovani, 200 naj bi jih bilo v kritičnem stanju. Stanje ranjencev se po Veršininovih besedah zaradi pomanjkanja zdravstvene pomoči in nehigienskih razmer še poslabšuje.

Mariupolj je eno od ukrajinskih mest, ki jih je vojna najbolj prizadela, zaradi svojega strateškega položaja pa je tudi ena od ključnih tarč za Rusijo. Ruske sile so mesto skoraj v celoti zavzele, Ukrajina pa je danes obtožila Rusijo, da 9. maja v Mariupolju načrtuje vojaško parado.

"Rusija načrtuje parado v Mariupolju. Z ulic in cest v središču mesta odstranjujejo ruševine, trupla in neeksplodirana ubojna sredstva," je ukrajinska vojaška obveščevalna služba zapisala v izjavi na družbenih omrežjih. V Kremlju so ukrajinske trditve zanikali.

Rusija obljublja odprtje humanitarnih koridorjev

Ruska vojska je sporočila, da bo 5., 6. in 7. maja odprla humanitarne koridorje iz jeklarne Azovstal in civilistom omogočila, da zapustijo območje. V objavi na spletu so sporočili, da bodo koridorji odprti od osme ure zjutraj do šeste ure zvečer po moskovskem času vsak dan. V tem času obljubljajo, da ruske sile ne bodo izvajale nobene vojaške dejavnosti in se bodo umaknile na varno razdaljo.

Iz Mariupolja se je sicer nadaljevala evakuacija civilistov, pri kateri so sodelovali Rdeči križ in Združeni narodi.

Ukrajinske oblasti so za danes pripravile štiri zbirna mesta za evakuacijo civilistov iz Mariupolja.

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je na družbenem omrežju Telegram za danes napovedala vzpostavitev štirih zbirnih mest, da bi poskusili evakuacijo civilistov, ki so še vedno ujeti v obleganem Mariupolju, če bodo varnostne razmere to dopuščale.

Regionalni guverner Pavlo Kirilenko je sporočil, da je mesto že zapustilo več avtobusov. Ob tem je zapisal, da bodo civiliste iz "azovske pokrajine" evakuirali v Zaporožje, ki je pod ukrajinskim nadzorom. Vendar pa ni jasno, ali vsi evakuirani civilisti prihajajo iz jeklarne Azovstal.

Ruska vojska je v bombardiranju Mariupolja uničila številne stanovanjske zgradbe. Foto: Reuters
Ruska vojska je v bombardiranju Mariupolja uničila številne stanovanjske zgradbe. Foto: Reuters

Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da ukrajinska vlada dela vse, kar je v njeni moči, da bi kljub številnim napadom ruske vojske na tem območju evakuirali ljudi iz obleganega mesta Mariupolj in jeklarne Azovstal.

Zelenski je v nočnem videonagovoru povedal, da je vladi v torek uspelo evakuirati 156 ljudi, ki so prispeli v Zaporožje. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri evakuaciji, in obljubil, da bo vlada "še naprej delala vse, da bi iz mesta spravila vse svoje ljudi".

V torek so iz Azovstala, zadnje ukrajinske utrdbe v mestu Mariupolj, na območje Zaporožja evakuirali civiliste. Humanitarne organizacije poudarjajo, da je v kompleksu še zmeraj približno 200 ljudi. Rusija je kmalu po evakuaciji znova obstreljevala jeklarno.

Stopnjevanje napadov na vzhodu

Ukrajinsko obrambno ministrstvo medtem zaznava, da ruske sile stopnjujejo ofenzivo na vzhodu države, kjer so samo v torek izvedli skoraj 50 zračnih napadov.

"Rusko vojaško poveljstvo poskuša povečati tempo svoje ofenzivne operacije na vzhodu Ukrajine," je dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Aleksander Motuzjanik in dodal, da so ruski strateški bombniki iz zračnega prostora nad Kaspijskim morjem izstrelili 18 raket na cilje v Ukrajini "z namenom, da bi poškodovali prometno infrastrukturo naše države".

Potem ko na začetku vojaške agresije na Ukrajino ruskim silam ni uspelo zavzeti Kijeva, so se preusmerile na jug in vzhod države.

Ukrajinski gasilci skušajo pogasiti požar po ruskem napadu na skladišče goriva v pokrajini Doneck. Foto: Reuters
Ukrajinski gasilci skušajo pogasiti požar po ruskem napadu na skladišče goriva v pokrajini Doneck. Foto: Reuters

Spopadi vzdolž celotne bojne črte

Tiskovni predstavnik ruskega ministrstva Igor Konašenkov je poročal o silovitih napadih ruskih enot vzdolž celotnega bojišča. Ruske enote so obstreljevale približno 500 ciljev. Ubitih naj bi bilo več kot 300 ukrajinskih vojakov, ruski izstrelki pa so po njegovih besedah med drugim uničili več ukrajinskih sistemov zračne obrambe.

Poveljstvo ukrajinskih oboroženih sil trdi, da so v zadnjih 24 urah v Doneškem bazenu odbili dvanajst ruskih napadov. Ruske enote so sicer izvedle več napadov na območju mesta Popasna.

V ruskih napadih v pokrajini Doneck je bilo v torek ubitih 21 civilistov, še 27 pa ranjenih. Britanski obveščevalci so medtem sporočili, da je Rusija blizu mesta Izjum na severu Doneškega bazena razporedila 22 taktičnih bataljonov.

Ruski zračni napadi na Lvov in Odeso

Župan mesta Lvov na zahodu Ukrajine Andrij Sadovij je v torek zvečer sporočil, da je Rusija izvedla zračne napade na mesto, ki gosti številne notranje razseljene Ukrajince. V napadih je bila poškodovana elektrarna, zaradi česar je nekaj okrožij ostalo brez elektrike.

Ruske sile so raketirale tudi vojaško letališče blizu mesta Odesa na jugu države. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da so uničili brezpilotna letala, rakete in strelivo, ki so ga Ukrajini dobavile ZDA in evropske zaveznice.

Dim nad območjem elektrarne v Lvovu po ruskem napadu. Foto: EPA
Dim nad območjem elektrarne v Lvovu po ruskem napadu. Foto: EPA

Napadi na železniške postaje

Ruska vojska je sporočila, da je v torek pozno zvečer in ponoči izvedla več napadov na infrastrukturo in vojaške cilje v Ukrajini.

"V bližini krajev Pidbirzi, Lvov, Volovec, Timkovec in Pjatičatka je bilo uničenih šest železniških postaj, prek katerih so potekali prevozi orožja in streliva iz ZDA in evropskih držav za ukrajinske enote v Doneškem bazenu," je danes sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva.

Ukrajinska stran je raketne napade na več železniških postaj potrdila že ponoči. Po besedah ukrajinskega železniškega uradnika so napadi povzročili hudo škodo na infrastrukturi. O napadih so poročali tudi iz Vinice, Dnipropetrovska, Odese in Harkova.

Peskov: Vojne napovedi in splošne mobilizacije ne bo

Kremelj je zavrnil govorice, da namerava predsednik Putin napovedati vojno Ukrajini in razglasiti splošno mobilizacijo 9. maja, ko se v Rusiji spominjajo zmage Sovjetske zveze v drugi svetovni vojni.

Putin je doslej rusko delovanje v Ukrajini označeval za "posebno vojaško operacijo", ne pa za vojno, a nekateri zahodni politiki in opazovalci domnevajo, da bi lahko prihodnji ponedeljek presenetil z posebno najavo, od razglasitve vojne do razglasitve zmage.

Na vprašanje o teh špekulacijah je tiskovni predstavnik Kremlja Peskov dejal, da je to nesmisel. "To ni res. To je neumnost," je dejal novinarjem in dodal, da ljudje ne bi smeli nasedati špekulacijam o razglasitvi splošne mobilizacije.

Sergej Šojgu: Rusija Natov prevoz orožja vidi kot legitimno tarčo

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je zavezništvo Nato opozoril pred nadaljnjim pošiljanjem orožja Ukrajini, poroča BBC. "Vsa Natova prevozna sredstva z orožjem ali opremo za ukrajinsko vojsko, ki bodo prispela v državo, bomo obravnavali kot legitimno tarčo za uničenje," je dejal.

ZDA in evropske države oborožujejo Ukrajino v boju proti Rusiji, tudi s težkim orožjem. Ruski predsednik je v torek v telefonskem pogovoru francoskega predsednika Emmanuela Macrona pozval, naj prenehajo pošiljati orožje.

Ameriški predsednik Biden na obisku tovarne orožarskega podjetja Lockheed Martin, kjer si je ogledal proizvodnjo protitankovskega orožja javelin, ki ga ZDA pošiljajo Ukrajini. Foto: Reuters
Ameriški predsednik Biden na obisku tovarne orožarskega podjetja Lockheed Martin, kjer si je ogledal proizvodnjo protitankovskega orožja javelin, ki ga ZDA pošiljajo Ukrajini. Foto: Reuters

Belorusija začela vojaške vaje

Beloruska vojska je začela nenapovedane vojaške vaje odzivnih sil, je sporočilo belorusko obrambno ministrstvo. Ministrstvo je ob tem dodalo, da vojaške vaje ne predstavljajo grožnje sosedam ali evropski skupnosti.

Beloruska vojska bo s temi vajami preverila zmožnosti hitrega odzivanja na morebiten zračni ali kopenski napad. Število enot, ki sodelujejo v vajah, bo postopno naraščalo.

Beloruska vojska ni aktivna udeleženka v vojni v Ukrajini, je pa zato Belorusija delu ruskih sil dovolila uporabo svojega ozemlja, da so te lahko s severa napadle Ukrajino. Ruska vojska je doslej zapustila severno bojišče, tako da Ukrajina v celoti obvladuje območje ob meji z Belorusijo.

Ukrajinska mejna straža je v odzivu sporočila, da ne izključujejo možnosti, da bo Rusija proti Ukrajini nekoč uporabila beloruske sile. Dodal je, da so razmere na meji med Ukrajino in Belorusijo od začetka ruske invazije poostrene.

Michel je obljubil podporo EU-ja Moldaviji. Foto: Reuters
Michel je obljubil podporo EU-ja Moldaviji. Foto: Reuters

EU bo vojaško pomagal Moldaviji

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je danes ob obisku v Kišinjevu zavezal, da bo EU povečal vojaško in logistično pomoč Moldaviji, saj se ob njeni vzhodni meji povečujejo napetosti v samooklicani proruski Pridnestrski republiki, ki meji tudi na Ukrajino.

Michel je ob obisku Moldavije na skupni novinarski konferenci s predsednico Maio Sandu povedal, da bo EU povečal podporo na področjih logistike in kibernetske obrambe. Poskušali naj bi zagotoviti tudi zmogljivosti za krepitev moldavskih sil, več podrobnosti pa ni izdal.

"EU je v popolni solidarnosti z Moldavijo. Naša dolžnost je, da pomagamo in podpiramo vašo državo," je dejal Michel in dodal, da bo "EU Moldaviji pomagal obvladovati posledice ruske agresije v Ukrajini".

Moldavska predsednica je ob tem dejala, da ima Moldavija sicer pripravljene načrte za najbolj negativne scenarije, vendar trenutno ne vidi večjih nevarnosti, groženj ali tveganj. Zavzela se je tudi za proces evropske integracije Moldavije in vstop v Evropsko unijo. Moldavija je 3. marca namreč zaprosila za članstvo v EU-ju.

Sorodna novica "Nevaren trenutek" za Moldavijo - se bo Pridnestrje znašlo v središču ruske vojne v Ukrajini?

Pretekli teden je v proruski separatistični Pridnestrski republiki na vzhodu Moldavije odjeknilo več eksplozij, v katerih je bilo poškodovanih nekaj stavb in ruski telekomunikacijski oddajnik. Ruska stran je Ukrajino obtožila terorističnih dejanj, ukrajinska stran pa Rusijo obtožuje, da želi destabilizirati regijo in tako ustvariti izgovor za vojaško posredovanje.

Samooklicana Pridnestrska republika na vzhodnem robu Moldavije, ki meji na Ukrajino, se je od Moldavije odcepila leta 1992 po kratki vojni. Od takrat je tam razporejenih približno 1500 ruskih vojakov. Republika je de facto neodvisna in deluje kot država, čeprav mednarodno ni priznana.

Ruski helikopter kršil finski zračni prostor

Finsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je helikopter ruske vojske zjutraj kršil finski zračni prostor. Tiskovni predstavnik finskega obrambnega ministrstva je dejal, da je pri današnjem incidentu šlo za ruski helikopter tipa Mi-17, ki je v jutranjih urah vstopil od štiri do pet kilometrov globoko v finski zračni prostor.

Strokovnjaki opozarjajo, da je mogoče pričakovati rusko ustrahovanje Finske in Švedske, saj obe državi razmišljata o vstopu v Nato, da bi se bolje zaščitili pred Moskvo. Med drugim so omenili tudi možnost kibernetskih napadov, neposredno vojaško posredovanje pa sicer izključujejo.

Po navedbah finskega ministrstva so že drugič v mesecu dni in drugič od začetka leta zaznali vdor ruskega letala ali helikopterja v njihov zračni prostor. 8. aprila je v finski zračni prostor za kratek čas vstopilo transportno letalo ruske vojske.

Štiri ruska bojna letala so na začetku marca kršila tudi švedski zračni prostor nad otokom Gotland v Baltskem morju, v petek zvečer pa je švedski zračni prostor za krajši čas kršilo rusko izvidniško letalo.

Finski predsednik Sauli Niinistö naj bi 12. maja sporočil svoje osebno stališče do finske prošnje za članstvo v Natu, vendar ga tako javnost kot poslanci v parlamentu že zdaj močno podpirajo. Po poročanju finskih medijev bi lahko vlada odločitev sprejela v prihodnjih dneh.

Bruselj predlaga popolno prepoved ruske nafte