Theresa May ostaja na mestu premierke britanske vlade do približno 22. julija, ko bo konservativna stranka izbrala novega vodjo stranke, ki bo tudi novi premier. Foto: Reuters

Theresa May je odboru 1922, v katerem so zbrani konservativni poslanci in poslanke, podala odstopno izjavo in s tem uradno odstopila s položaja vodje konservativne stranke.

Vlado bo vodila, dokler ne bo dobila naslednika oziroma naslednice na položaju vodje stranke, potegovanje za ta položaj pa se bo uradno začelo prihodnji teden.

Najprej bodo v več krogih glasovanja, prvi bo v četrtek, poslanci in poslanke izbrali dva kandidata za novega vodjo, med katerima bo nato odločilo okoli 125.000 članov in članic konservativne stranke. Novi predsednik bo predvidoma znan v tednu, ki se začne 22. julija.

Za njenega naslednika kandidira več kot 10 članov konservativne stranke, pri čemer analitiki menijo, da bo britansko vlado v prihodnje vodil kateri izmed zagovornikov trše oblike izstopa iz Evropske unije.

Med favoriti Boris Johnson

Najbolje kaže Borisu Johnsonu, nekdanjemu londonskemu županu in zunanjemu ministru, ki je eden ključnih zagovornikov brexita med torijci – izstop iz EU-ja napoveduje z dogovorom ali brez njega konec oktobra. Precej možnosti naj bi imela tudi trenutni zunanji minister Jeremy Hunt in minister za okolje Michael Gove.

Večina kandidatov za vodjo konservativcev poudarja željo po dodatnih pogajanjih o izstopu, čeprav so v Bruslju in drugje po EU-ju dali jasno vedeti, da je dogovorjeni izstop mogoč zgolj s takim dogovorom, kot ga je konec lanskega leta sklenila Theresa May.

Theresa May odstopa z vodenja konservativcev

Le za enega izmed napovedanih kandidatov velja, da si bo prizadeval za nov referendum o brexitu. Kandidati za naslednjega predsednika ali predsednico britanske vlade imajo sicer do ponedeljka zvečer čas za prijavo.

Premierka z enim najkrajših stažev po vojni

Neuresničeni brexit in manj kot devetodstotna podpora stranki na nedavnih evropskih volitvah sta zapuščina in hkrati ključna razloga za odstop Therese May, ki je ob napovedi odstopa konec maja obžalovala, da ji ni uspelo uresničiti referendumske volje.

Ob napovedi odstopa je dejala, da je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi izpolnila izid referenduma o brexitu. Britanski parlament je do zdaj že trikrat odločno zavrnil izstopni dogovor, tako da so morali brexit, ki je bil sprva predviden za 29. marec, že večkrat preložiti. Nazadnje so se sredi aprila Theresa May in voditelji 27 držav EU-ja dogovorili o prožni preložitvi brexita do 31. oktobra.

V britansko zgodovino se bo Theresa May zapisala kot premierka z enim najkrajših stažev po drugi svetovni vojni. Britanci in Britanke si jo bodo zapomnili predvsem po tem, da je vlado vodila v enem politično najbolj kaotičnih obdobij v novejši zgodovini države in da ji ni uspelo izpeljati izstopa Velike Britanije iz EU-ja.