Življenje se vrača v prestolnico Gorskega Karabaha Stepanakert. Azerbajdžan Stepanakerta v vojni ni osvojil, je pa prevzel nadzor nad drugim največjim mestom Šuša. Foto: Reuters
Življenje se vrača v prestolnico Gorskega Karabaha Stepanakert. Azerbajdžan Stepanakerta v vojni ni osvojil, je pa prevzel nadzor nad drugim največjim mestom Šuša. Foto: Reuters

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan bo v prihodnjih dneh napovedal, koliko turških vojakov in za koliko časa bo napotenih na območje. Turški obrambni minister Hulusi Akar pa je pojasnil, da bodo turške sile v Gorskem Karabahu sodelovale z ruskimi. Ameriški State Department je že zahteval dodatna pojasnila.

Rusko in turško obrambno ministrstvo sta sicer že prejšnji teden podpisali dogovor za vzpostavitev skupne nadzorne točke v Gorskem Karabahu, poroča Al Džazira. Turčija bo svoje vojake na območje namestila na prošnjo Azerbajdžana, je poročala turška agencija Anadolu.

Putin: Premirje se spoštuje

Armenija in Azerbajdžan sta po šesttedenski vojni ob posredovanju Rusije dosegla prekinitev spopadov. Rusija je na območje napotila okoli 2000 svojih vojakov, ki bodo vzpostavili 16 nadzornih točk in bedeli nad morebitnimi kršitvami premirja, zagotavljali varen transport in ustavljali zločine nad civilisti. Ruski predsednik Vladimir Putin je danes ocenil, da se premirje na območju spoštuje.

Številni etnični Armenci medtem zapuščajo območja, ki so jih oblasti samooklicane republike Artsah v vojni izgubile. Sporazum namreč predvideva, da bodo azerbajdžanske sile ohranile nadzor nad ozemljem, ki so ga zasedle med spopadi. Armenija je privolila v časovni okvir za umik iz pretežnega dela Gorskega Karabaha in sosednjih območij.

Azerbajdžan je v vojni osvojil območja okoli Gorskega Karabaha in v njem, med drugim drugo največje mesto Šušo, ki so jih pred 30 leti zasedle armenske sile. Gorski Karabah je takrat ostal azerbajdžansko ozemlje, a so imeli de facto nadzor nad območji etnični Armenci.

Alijev ne želi razpravljati o posebnem statusu za Gorski Karabah

Mirovni sporazum pa ne rešuje statusa območja. Mednarodnopravno je bil Gorski Karabah vseskozi del Azerbajdžana, čeprav so armenske oblasti v 90. letih razglasile Republiko Artsah, ki pa je ni priznala niti Armenija.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je po koncu spopadov v Gorskem Karabahu poudaril, da ne želi razpravljati o posebnem statusu za to območje, saj gre za del Azerbajdžana. Zagotovil je še, da bodo Armenci na območju lahko živeli tudi pod novimi pogoji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.