Prebežniki se vračajo na svoje domove. Drugo največje mesto v Gorskem Karabahu, Šuša, je pod nadzorom azerbajdžanskih sil. Foto: Reuters
Prebežniki se vračajo na svoje domove. Drugo največje mesto v Gorskem Karabahu, Šuša, je pod nadzorom azerbajdžanskih sil. Foto: Reuters

S sporazumom med vpletenima državama so se končali zadnji hudi spopadi v Gorskem Karabahu, ki so zahtevali najmanj 2400 smrtnih žrtev, več deset tisoč ljudi pa je moralo svoje domove zapustiti.

V prestolnico Stepanakert iz Armenije vozijo konvoji avtobusov, na katerih so domačini. Glede na sklenjen mirovni dogovor bo omenjeno mesto, ki je mednarodno priznano kot azerbajdžansko ozemlje, nadzorovala Armenija, ki pa bo v zameno prepustila druga območja. V prestolnici, kjer že tedne ni bilo nikogar, so dolge vrste prebivalcev, ki prihajajo po humanitarno pomoč.

Ruske sile. Foto: Reuters
Ruske sile. Foto: Reuters

"Ne gre za zemljo, gre za kri, ki se je po njej razlila"

"Tukaj sem videl tretjo svetovno vojno. Med letoma 1992 in 2016 niti za minuto nisem zapustil tega mesta, vendar je bilo tokrat zares grozno," je dejal prebivalec Stepanakerta.

Drugo največje mesto v Gorskem Karabahu, Šuša, je po drugi strani pod nadzorom azerbajdžanskih sil.

"Zdaj v Šuši ni Armencev," je povedal tamkajšnji učitelj Aleksander Simonjan, ki se je ob izbruhu nasilja pridružil spopadom, družino pa poslal v Armenijo. Povedal je, da se je zdaj preselil v Stepanakert, kjer pa ne najde nastanitve za svojo družino.

"Ne gre za zemljo, gre za kri, ki se je po njej razlila," pravi 27-letni frizer Andranik Sarkisjan, ki se je bojeval v spopadih. Dodal je, da so se vojaki zjokali, ko so slišali, da bo del ozemlja v Gorskem Karabahu nadzorovala Armenija.

Protesti armenske strani

Armenski premier Nikol Pašinjan, ki je v Armeniji sprožil veliko ogorčenje zaradi dogovora z Azerbajdžanom glede Gorskega Karabaha, je pozval k umiritvi nasilnih protestov proti dogovoru v državi.

Armenske oblasti so v nedeljo sporočile, da so preprečile zaroto za atentat na Pašinjana in da so aretirale voditelja opozicije Arturja Vanecjana, nekdanjega vodjo armenske obveščevalne službe. Ker je sodišče razsodilo, da ni pravnih razlogov za njegovo pridržanje, so ga še isti dan izpustili.

Dele ozemlja prepustili Azerbajdžanu, na ulicah protestniki

Premier Pašinjan je pretekli teden ob posredovanju Moskve dosegel dogovor z Azerbajdžanom, s katerim je Armenija privolila v to, da dele Gorskega Karaba in tudi druga ozemlja, ki so pod nadzorom armenskih separatistov, prepusti Azerbajdžanu.

Po objavi novice o dogovoru se je na ulice armenske prestolnice Erevan podalo na tisoče protestnikov, ki so premierja označili za izdajalca in zahtevali njegov odstop ter vdrli v vladna poslopja.

Azerbajdžan dal Armencem čas za umik do 25. novembra

Dolgotrajni spopadi

Gorski Karabah je pred skoraj 30 leti razglasil neodvisnost, ki pa je mednarodna skupnost ni priznala.

Zadnji spopadi med azerbajdžanskimi in armenskimi separatisti so izbruhnili konec septembra in se nadaljevali kljub posredovanju Francije, Rusije in ZDA, da bi dosegli prekinitev ognja. Več dogovorov o miru je propadlo, strani pa sta odgovornost za nasilje pripisovali druga drugi.