Lani so bili v državah članicah SE ubiti štirje novinarji, med njimi Slovak Jan Kuciak. Foto: EPA

V poročilu Platforme za zaščito novinarjev, ki je partnerska organizacija SE, so med drugim opozorili, da še vedno več primerov umorov novinarjev ni bilo rešenih in da odgovorni še niso bili kaznovani.

Lani so bili v državah članicah SE-ja ubiti štirje novinarji. Slovaški novinar Jan Kuciak in savdski novinar Džamal Hašokdži sta bila ubita v povezavi s svojim delom, pri umorih Bolgarke Viktorije Marinove in Rusa Maksima Borodina pa so se pojavili dvomi o temeljitosti policijske preiskave.

Pri platformi so lani prejeli še 35 prijav fizičnih napadov na novinarje in njihovo integriteto. Število resnih groženj pa se je skoraj podvojilo, predvsem na področju javne stigmatizacije in verbalnega nasilja.

Novinarji so prav tako še vedno žrtve neutemeljenih aretacij. Lani so tako zabeležili 130 primerov novinarjev v priporih, od tega 110 v Turčiji. V veljavo pa stopa vedno več zakonov, ki omejujejo medijsko svobodo.

V Sloveniji "primeren odziv organov"

V poročilu so še opozorili, da se državni organi v povprečju odzovejo na 39 odstotkov prijavljenih primerov grožnje ali napadov. Primerno so prijave med drugim rešili v Sloveniji, na noben primer pa se niso odzvali v Azerbajdžanu, Bosni in Hercegovini, Italiji, Rusiji in Turčiji.

Partnerska organizacija je predstavila poročilo generalnemu sekretarju SE-ja Thorbjornu Jaglandu, ki se je strinjal, da je treba obrniti trend vse slabše medijske svobode in bolje zaščititi novinarje. "Svoboda izražanja je ključnega pomena za realizacijo vseh drugih človekovih pravic in si zasluži največjo pozornost naših držav članic. Poročilo lahko služi kot osnova za dialog z državami glede načinov, kako se lahko izboljša svoboda medijev," je dejal Jagland.

V poročilu Grožnja demokraciji: Grožnje in napadi na medijsko svobodo v Evropi so ocenili razmere na področju svobode medijev na podlagi 140 resnih lani zabeleženih primerov kršenja te svoboščine.

Na okrogli mizi pozivi h končanju napadov na novinarje
Napadi na novinarje, ki se običajno začnejo z grožnjami, se morajo končati, novinarje pa je treba bolje zaščititi, so poudarili sodelujoči na današnji okrogli mizi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, ki jo je vodil evroposlanec Igor Šoltes (Zeleni). Evropsko unijo, Svet Evrope in njune članice pa so pozvali, naj ukrepajo.
"Naša odgovornost v Evropskem parlamentu je, da zadevi posvetimo več pozornosti," je poudaril Šoltes in priznal, da so bili v tej evropski instituciji morda preveč sramežljivi pri zagovarjanju svobode medijev.
Evroposlanka iz Nizozemske Sophie in't Veld (Alde) je poudarila, da večinoma ne gre za pritisk na medije na splošno, temveč za pritisk na tiste, ki so kritični do vlad. "Svoboda in pluralizem medijev sta tudi del pravne države," je poudarila. Zavzela se je, da ne bi bil kazniv le umor, ampak tudi grožnje novinarjem.
Dejala je, da ob nasilju nad novinarji ne bi smeli zamižati na eno oko in se pretvarjati, da to ni naša stvar. Opozorila je še, da moramo biti pozorni na evropsko zakonodajo, katere cilj je varnost, saj lahko omejuje svobodo govora.
Šoltes se je strinjal, da so grožnje nevarne. "Ni močnejšega orožja, kot je beseda," je dejal. Menil je, da je veliko možnosti za izboljšanje sodelovanja med Evropskim parlamentom in Svetom Evrope. "Obvezani smo, da se vedemo odgovorno in ne podcenjujemo prvih groženj ter na to opozorimo tudi države članice. Pozorni moramo biti tudi na sovražni govor in moramo pravočasno ukrepati."