Protestniki so se po prepovedi shodov v središču mesta tokrat zbrali na jugu Pariza. Foto: Reuters
Protestniki so se po prepovedi shodov v središču mesta tokrat zbrali na jugu Pariza. Foto: Reuters

Protestniki so se po prepovedi shodov na Place de Concorde in Elizejskih poljanah v središču mesta tokrat zbrali na Place d'Italie na jugu prestolnice.

"Macron, odstopi" in "Macron se bo zlomil, mi bomo zmagali", so vzklikali protestniki. Nekateri med njimi so zažigali koše za smeti. Pariz je sicer ob stavki smetarjev zadnje dni poln odpadkov. Proti protestnikom je posredovala policija, sledili so novi spopadi.

Popoldne se je skupina študentov in aktivistov iz skupine Stalna revolucija zbrala v trgovinskem centru Forum des Halles, v katerem so razvili plakate in mimoidoče pozivali k splošni stavki.

Zaradi stavke so se v težavah znašle tudi francoske rafinerije, pojavljajo se skrbi glede morebitnega pomanjkanja goriva.

Protesti v soboto zvečer potekajo tudi v mestu Compiegne na severu, Nantesu na zahodu in Marseillu na jugu Francije. V Bordeauxu na jugozahodu je policija s solzivcem posredovala proti protestnikom, ki so prižigali ogenj.

V petek zvečer aretirali 61 protestnikov

Množični protesti so potekali že v petek zvečer, ko je policija v Parizu aretirala 61 protestnikov. Protestniki so se zbrali na trgu Place de la Concorde blizu poslopja narodne skupščine in prav tako pozivali k odstopu Macrona. Policija je skušala zbrane pregnati s solzivcem, protestniki pa so uporabljali pirotehniko. Protesti so med drugim potekali tudi v Toulousu, Strasbourgu in Bordeauxu, podobni protesti pa so se zgodili že v četrtek.

Prizor v Parizu. Foto: EPA
Prizor v Parizu. Foto: EPA

Osrednja točka pokojninske reforme je dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Poleg poznejšega upokojevanja želi vlada z reformo dvigniti tudi število let, ko morajo zaposleni vplačevati v pokojninski sistem, najnižja pokojnina pa naj bi se zvišala na 1200 evrov.

Vlada trdi, da se bo brez dviga upokojitvene starosti pokojninski sistem sesul. Sindikati in večina prebivalcev se z oceno vlade ne strinjajo. Francija ima sicer eno najnižjih upokojitvenih starosti med državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Več kot 80 odstotkov prebivalcev je nezadovoljnih z odločitvijo vlade, da reformo sprejme mimo parlamenta, kar ji sicer omogoča poseben ustavni instrument, 65 odstotkov pa jih želi, da se stavke in protesti nadaljujejo, kaže raziskava javnega mnenja, ki jo je objavil radio RTL.

Sprejeti reformo brez glasovanja v parlamentu "je zanikanje demokracije, popolno zanikanje vsega, kar se že nekaj tednov dogaja na ulicah", je dejala 52-letna psihologinja Nathalie Alquier. "To je neznosno," je dodala.

Večji sindikati napovedujejo nadaljevanje mobilizacije svojih članov, da bi dosegli zavrnitev reforme. Novi protesti so napovedani ta konec tedna, za četrtek pa je napovedana nova stavka.

Stavka v rafinerijah

Zaradi pokojninske reforme stavka tudi 37 odstotkov operativnega osebja v rafinerijah in skladiščih podjetja TotalEnergies. Zaradi poziva sindikatov k podaljšanju stavke v rafinerijah za 10 dni bi lahko bile ogrožene francoske zaloge goriva.

TotalEnergies je sporočil, da njihova rafinerija Feyzin na jugovzhodu Francije deluje z zmanjšano proizvodnjo, rafinerija Donges na zahodu ne obratuje zaradi tehnične težave z električnim transformatorjem, dobave goriva iz rafinerije La Mede na jugu države pa so bile prekinjene zaradi stavke. Na lokaciji podjetja v Normandiji na severu sta bila delovanje in proizvodnja večinoma normalna.

V rafineriji Port Jerome-Gravenchon pod blagovno znamko Esso, največje naftne družbe ExxonMobil v Normandiji, so bile medtem dobave goriva ustavljene za najmanj 24 ur, je dejal predstavnik sindikata CGT.

Do zdaj so protesti in stavke minili večinoma razmeroma mirno, dogodki v četrtek in petek pa so spominjali na proteste t. i. rumenih jopičev konec leta 2018, ki jih je sprožila podražitev cen goriva. Takrat je moral predsednik Macron delno opustiti napovedan davek na gorivo.

Vlada naj bi prestala glasovanji o nezaupnici

Zaradi sprejetja reforme mimo parlamenta so poslanci in poslanke poslanske skupine neodvisnih poslancev Liot vložili medstrankarski predlog nezaupnice vladi, ki so ga podpisali tudi člani levega zavezništva Nupes.

Drugi predlog nezaupnice pa so vložili poslanci skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen. Ta predlog naj bi dobil manjšo podporo, a je stranka že sporočila, da bo podprla tudi omenjeni predlog neodvisnih poslancev.

Macron je na volitvah lani sicer izgubil absolutno večino v spodnjem domu parlamenta, kljub temu pa je malo možnosti, da bi glasovanju uspeli, razen če bi prišlo do presenetljivega zavezništva med poslanci vseh strani, od skrajno levih do skrajno desnih. V konservativni stranki Republikanci so takšno zavezništvo že izključili. Glasovanji o nezaupnici naj bi potekali konec tedna ali v ponedeljek

Disable checkingPremium suggestions