Vodja turškeg urada za obvladovanje naravnih nesreč je za nedeljo napovedal konec iskalnih akcij. Foto: Reuters
Vodja turškeg urada za obvladovanje naravnih nesreč je za nedeljo napovedal konec iskalnih akcij. Foto: Reuters

Reševalni delavci iz Kirgizije so v mestu Antakya skušali rešiti petčlansko sirsko družino izpod ruševin stavbe. Tri osebe, tudi 12-letnega otroka, so po 296 urah rešili žive. Mati in oče sta preživela, otrok pa je v bolnišnici umrl zaradi dehidracije, so sporočili iz reševalne ekipe. Starejša sestra otroka in njegov brat dvojček sta umrla na kraju potresa.

V potresu z magnitudo 7,8, ki je 6. februarja stresel jugovzhod Turčije in severozahod Sirije, je po zadnjih podatkih umrlo več kot 46.000 ljudi, od tega po navedbah turškega urada za obvladovanje naravnih nesreč (Afad) več kot 40.600 v Turčiji in najmanj 5900 v Siriji. Več deset tisoč ljudi je bilo v potresu ranjenih, več tisoč jih pogrešajo, na milijone ljudi je ostalo brez strehe nad glavo.

Konec iskalnih akcij predvidoma v nedeljo

Približno 13.000 reševalcev v najbolj prizadetih turških pokrajinah Hatay in Kahramanmaras si še vedno prizadeva rešiti ljudi izpod ruševin, je povedal vodja Afada Jusuf Sezer. Ob tem je napovedal, da bodo iskanje in reševanje morebitnih preživelih predvidoma končali v nedeljo.

Možnosti za preživetje so iz ure v uro manjše, a reševalci v ruševinah kljub zelo nizkim temperaturam občasno še vedno najdejo preživele. V petek so po 11 dneh iz ruševin rešili štiri ljudi. Ljudje sicer lahko brez vode običajno preživijo približno 72 ur.

Uničenje v mestu Antakya. Foto: Reuters
Uničenje v mestu Antakya. Foto: Reuters

V Carigradu zaradi neustrezne gradnje evakuirali 93 šol

Oblasti v največjem turškem mestu Carigrad, ki je od žarišča potresa sicer oddaljeno več kot 1100 kilometrov, so medtem obravnavale vprašanje pripravljenosti na potrese v prihodnosti, da bi preprečile ponovitev tragedije takšnih razsežnosti.

Urad guvernerja je po srečanju sporočil, da bodo zaradi domnevno neprimerne gradnje evakuirali 93 šolskih poslopij, ki jih bodo obnovili ali utrdili.

Prizadeti prebivalci jezni na oblasti

Na jugovzhodu Turčije medtem narašča jeza zaradi neustrezne gradnje na potresnem območju. Turško ministrstvo za urbanizacijo ocenjujejo, da se je v potresu zrušilo ali hudo poškodovalo okoli 84.700 zgradb.

V mestu Antakya se je večja skupina ljudi zbrala okoli ruševin stanovanjskega kompleksa Ronesans Rezidans, ki so ga pred desetimi leti oglaševali kot "varnega pred potresi", zdaj pa je 249-stanovanjski kompleks "padel kot domine".

Padec kompleksa, "varnega pred potresi"

"To stanovanje smo najeli kot elitni kraj, varen kraj," je na prizorišču za Reuters dejala prebivalka Sevil Karaabduloglu. Dve njeni hčerki sta pod ruševinami. Preživeli krivijo gradbenike, lokalne oblasti in inšpektorje.

"Predstavljena je bila kot najlepša rezidenca na svetu. Zdaj je v grozljivem stanju. V njej ni niti cementa niti pravega železa. To je pravi pekel," je dodal 47-letni Hamza Alpaslan, ki je v potres izgubil brata.

Razvijalec kompleksa Mehmet Yasar Coskun je bil aretiran na carigrajskem letališču, ko se je prejšnji petek zvečer pripravljal na vkrcanje na letalo za Črno goro, poroča turška državna tiskovna agencija Anadolu. Coskun sicer zavrača krivdo in trdi, da je zgradba imela vso potrebno dokumentacijo.

Turške oblasti aretirale 246 osumljencev

Turške oblasti so obljubile, da bodo preiskale zrušenje zgradb v potresu. "Nobenih ruševin ne umaknemo brez zbiranja dokazov. Preiskujemo vse, ki so nosili odgovornost pri gradnji, pregledovanju in uporabi stavb," je sporočil pravosodni minister Bekir Bozdag. Preiskujejo 246 osumljencev, 27 je v policijskem pridržanju.

Ukrepanje turške vlade po potresih je še toliko bolj v ospredju, ker bodo v Turčiji junija potekale splošne volitve, na katerih želi predsednik Recep Tayyip Erdogan še podaljšati 20-letno vodenje države. Erdoganova politika je veliko poudarka dajala gradbeništvu, čeprav je sektor zadnjih pet let zajela splošno gospodarska kriza.

Po nekaterih podatkih kar polovica zgradb v Turčiji ni v skladu s predpisi. Foto: Reuters
Po nekaterih podatkih kar polovica zgradb v Turčiji ni v skladu s predpisi. Foto: Reuters

Polovica zgradb neskladna s predpisi

Turška opozicija sicer Erdoganovi vladi očita, da ne uveljavlja gradbenih predpisov ter zlorablja posebne davke, ki so jih po zadnjem potresu leta 1999 uvedli za večjo potresno varnost stavb. Erdogan navedbe opozicije zanika.

Uradniki gradbeniškega sektorja po navedbah Reutersa navajajo, da kar polovico od skupno 20 milijonov zgradb v Turčiji ni v skladu z gradbenimi predpisi.

Sporna amnestija za neregistrirane gradnje

Leta 2018 je Erdoganova vlada uvedla tako imenovano consko amnestijo, da bi legalizirali neregistrirana gradbena dela, za katera so inženirji in arhitekti opozarjali, da bi lahko ogrozila življenja.

Približno 10 milijonov ljudi je takrat zaprosilo za ugodnosti amnestije in 1,8 milijona prošenj je bilo sprejetih. Lastniki nepremičnin so plačali vknjižbo stavb, ki so bile nato podvržene raznim davkom in dajatvam.

Svetovni program za hrano opozarja na težave z dostopom v Siriji

Svetovni program za hrano (WFP) medtem opozarja na težave pri dobavljanju humanitarne pomoči na severozahodu Sirije. V pogovoru za Reuters ob robu Münchenske varnostne konference je direktor WFP-ja David Beasley dejal, da sta sirska in turška vlada zelo dobro sodelovali, vendar so operacije v severozahodni Siriji ovirane.

"Oblasti severozahodne Sirije ne omogočajo dostopa, ki ga potrebujemo. To otežuje naše delovanje. To je treba takoj popraviti," je opozoril Beasley. Sirske oblasti so sicer pred dnevi odprle še dva mejna prehoda, tako da so zdaj odprti trije mejni prehodi s Turčijo.

Severozahod države je namreč večinoma pod nadzorom džihadistične skupine Hajat Tahrir al Šam, nekdanje Fronta al Nusra, povezane z Al Kaido. Skupino ZN-a in ZDA označujejo za teroristično.

"Čas se izteka in zmanjkuje nam denarja. Naše delovanje stane približno 50 milijonov dolarjev na mesec samo za odziv na potres, tako da moramo dobiti podporo, ki jo potrebujemo, razen če Evropa želi nov val beguncev," je dodal direktor ZN-ove agencije za hrano.