Švedska se po 200 letih odpoveduje nevtralnosti. Foto: AP
Švedska se po 200 letih odpoveduje nevtralnosti. Foto: AP

Če se državi odločita zaprositi za sprejem, bi to bil "zgodovinski trenutek", je Stoltenberg dejal ob koncu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Nata v Berlinu. Članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato "bi okrepilo našo skupno varnost, pokazalo bi, da so Natova vrata odprta in da se agresija ne izplača", je pojasnil prek videopovezave, ker zaradi okužbe s covidom-19 ni mogel biti fizično prisoten na zasedanju.

Zunanji ministri 30-članskega zavezništva so na dvodnevnem neformalnem zasedanju med drugim razpravljali o članstvu Švedske in Finske v zvezi Nato. Ravno v teh dneh namreč v teh dveh državah poteka dokončno odločanje glede članstva, k čemur jih je spodbudila ruska agresija na Ukrajino.

Stoltenberg sicer ne pričakuje, da bi zaradi pomislekov Turčije prišlo do zamud v pristopu obeh držav zavezništvu. "Turčija je jasno povedala, da ne želi blokirati pristopa," je dejal šef Nata. "Zato sem prepričan, da bomo našli skupni jezik in soglasje o tem, kako naprej glede vprašanj članstva," je še dodal.

Dvodnevnega zasedanja se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar. Na ministrstvu so zapisali, da je bila Slovenija vedno podpornica Natove politike odprtih vrat in zagovarja, da ima vsaka država suvereno pravico do suverene zunanje politike in svoje varnostne ureditve.

"Posledično v celoti spoštujemo pravico Finske in Švedske, da sami odločita o prošnji za članstvo v Natu. Verjamemo, da morajo Natova vrata ostati odprta za evropske države, ki se želijo pridružiti ter izpolnjujejo pogoje za članstvo," so še zapisali v sporočilu zunanjega ministrstva.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je gostila srečanje, je dejala, da so vrata Nata Švedski in Finski odprta, če se bosta odločili za vstop v Nato. Ministri ob koncu neformalnega zasedanja, sploh prvega v zgodovini zavezništva, sicer niso sprejeli sklepov, je pa Baerbock na novinarski konferenci posredovala skupno sporočilo državama: "Če sta pripravljeni, smo mi pripravljeni."

Finska in Švedska še korak bližje Natu

Vladajoči švedski socialdemokrati podprli članstvo

Švedska vladajoča socialdemokratska stranka je sporočila, da se zavzema za vstop Švedske v Nato, s čimer je državi odprla pot za nadaljnje korake pri vložitvi prošnje za članstvo.

"Predsedstvo stranke je na seji 15. maja 2022 sklenilo, da si bo stranka prizadevala, da Švedska zaprosi za članstvo v Natu," je v izjavi zapisala švedska vladajoča stranka, ki jo vodi premierka Magdalena Andersson.

Ker sta premierka in predsednik sosednje Finske danes že uradno napovedala, da bo Finska vložila prošnjo za vstop v Nato, je zdaj skoraj gotovo, da bo enako v nekaj dneh storila tudi Švedska.

"Socialni demokrati si bomo prizadevali, da bo Švedska v primeru odobritve prošnje izrazila enostranske zadržke in nasprotovanje namestitvi jedrskega orožja in stalnih vojaških oporišč na švedskem ozemlju," je stranka še zapisala v izjavi.

Notranje posvetovanje je razkrilo določene delitve znotraj stranke, nekateri kritiki so namreč menili, da je bila odločitev prehitra in da je sledila finskemu časovnemu načrtu. Kljub temu je bila zelena luč vodstva stranke pričakovana.

Andersson je dejala tudi, da bo Švedska kot članica Nata poleg lastne varnosti prispevala tudi k večji varnosti za druge države. Vendar pa je izrazila skrb, da bo Švedska ranljiva med postopkom potrjevanja njenega članstva, zato po njenih besedah potrebuje uradna varnostna jamstva.

Švedska premierka Andersson je izrazila upanje, da bo pristopni postopek Švedske čim bolj usklajen s finskim.Foto: Reuters
Švedska premierka Andersson je izrazila upanje, da bo pristopni postopek Švedske čim bolj usklajen s finskim.Foto: Reuters

Helsinki: Začetek nove dobe

Finska se je odločila zaprositi za članstvo v zvezi Nato, je že pred tem sporočil finski predsednik Sauli Niinistö. Na skupni novinarski konferenci s premierko Sanno Marin sta odločitev označila za "zgodovinski dan" in začetek nove dobe.

Odločitev mora potrditi še parlament, ki naj bi o tem odločal v ponedeljek.

Predsednik Niinistö in premierka Marin sta članstvo države v Natu podprla že v četrtek, danes pa sta objavila uradno odločitev, da bo Finska zaprosila za sprejem v Severnoatlantsko zavezništvo.

"Danes sta se predsednik republike in vladni odbor za zunanjo politiko skupaj dogovorila, da bo Finska po posvetovanju s parlamentom zaprosila za članstvo v Natu. To je zgodovinski dan. Odpira se nova doba," sta po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedala predsednik in premierka.

Finska se, podobno kot sosednja Švedska, za odpoved nevtralni drži in vstop v Nato odloča po ruskem napadu na Ukrajino. Moskva se je odzvala z besedami, da bo finsko članstvo vsekakor obravnavala kot grožnjo.

Finska, ki šteje 5,5 milijona prebivalcev, ima z Rusijo 1300 kilometrov dolgo mejo, njeno politično in javno mnenje pa se je dramatično spremenilo v korist članstva, potem ko je Rusija 24. februarja začela invazijo v Ukrajini.

Finska premierka in predsednik. Foto: Reuters
Finska premierka in predsednik. Foto: Reuters

Vodstvo Nata prepričano, da lahko hitro sprejmejo Finsko in Švedsko

Namestnik generalnega sekretarja Nata Mircea Geoana je izrazil prepričanje, da lahko Nato premosti nasprotovanje Turčije in hitro sprejme kot novi članici Finsko in Švedsko, ki naj bi v prihodnjih dneh uradno zaprosili za članstvo.

Oviro za obe skandinavski državi bi lahko predstavljala Turčija, saj je njen predsednik Recep Tayyip Erdogan v petek dejal, da Turčija ne more podpreti vstopa Švedske in Finske v Nato, češ da gostijo "številne teroristične organizacije".

V Ankari pravijo, da Delavska stranka Kurdistana, ki jo Turčija, ZDA in EU označujejo za teroristično organizacijo, v Evropi nabira sredstva in novači, še posebej močna pa naj bi bila na Švedskem.

Iz Turčije so sicer nato prišla bolj spravljiva sporočila, češ da Ankara nordijskima državama vendarle ne zapira vrat v vojaško zavezništvo, a turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je v soboto ponovil stališče, da je "nesprejemljivo in šokantno", da morebitni novi članici Nata podpirata PKK.

Po poročanju Reutersa ni znano, ali so večerni pogovori med Cavusoglujem in več zunanjimi ministri Nata, pa tudi z zunanjima ministrom Finske in Švedske, prinesli napredek.

Namestnik generalnega sekretarja Nata Geoana je v nedeljo sicer dejal, da je prepričan, da bodo premostili pomisleke Ankare. "Turčija je kot pomemben zaveznik izrazila zaskrbljenost, ki jo naslavljamo med prijatelji in zavezniki," je dejal.

"Prepričan sem, da če se ti državi odločita za prošnjo za članstvo v Natu, jim bomo lahko izrekli dobrodošlico in izpolnili vse pogoje za konsenz".

Zaveznice za hiter proces ratifikacije

Številne članice Nata so na vrhu v Berlinu podprle Finsko in Švedsko ter poudarile potrebo po njunem hitrem sprejemu. Nemška zunanja ministrica je dejala, da je Nemčija "pripravila vse za hiter proces ratifikacije".

Dodala je, da morajo obema državama dati varnostna zagotovila in da ne sme biti prehodnega obdobja, "sive cone, ko je njun status nejasen". Ministrica je mislila na obdobje ratifikacije, v katerem za nordijski državi še ne bi veljal peti člen Natove ustanovne pogodbe, ki zagotavlja kolektivno obrambo v primeru napada na eno od članic.

Tudi kanadska ministrica Melanie Joly je dejala, da upa, da bi bil ta proces, ki sicer običajno traja leto dni, končan v "nekaj tednih".