Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan vztraja, da za neuspelim prevratom stoji verski voditelj Fethullah Gülen, s katerim sta bila nekoč zaveznika, a sta se nato razšla. Gülen, ki živi v ZDA, je dejal, da ne bo nasprotoval izročitvi Turčiji, če bo Washington ustregel zahtevi Ankare po izročitvi. Ameriški zunanji minister John Kerry je pojasnil, da do zdaj še niso prejeli uradnega zaprosila za Gülenovo izročitev. ZDA bodo taki prošnji ugodile, če bo Turčija predstavila dovolj trdne dokaze za njegovo vpletenost v načrtovani vojaški udar. "Obtožbe ne zadostujejo," je dejal Kerry.

Po srečanju z zunanjimi ministri EU-ja v Bruslju je Kerry še dejal, da ZDA podpirajo izvoljeno vlado v Ankari, a hkrati turške oblasti pozivajo, naj ohranijo mir in stabilnost ter najvišje standarde pri spoštovanju demokratičnih institucij in pravne države.

ZDA in EU pozivajo k ustreznim odzivom Ankare
ZDA bodo podprle to, da se krivci za poskus vojaškega udara pripeljejo pred sodišče, vendar opozarjajo, da stvari ne smejo iti prek teh okvirov, je dejal Kerry. ZDA in EU bodo spremljali razmere v Turčiji, da bi preprečili morebitno "nazadovanje".

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je v imenu EU-ja obsodila poskus vojaškega udara v Turčiji in hkrati izrazila podporo demokratično izvoljenim institucijam. Obenem je pozvala k polnemu spoštovanju pravne države, demokracije ter človekovih in temeljnih pravic v Turčiji.

Turčijo je k spoštovanju vladavine prava in temeljnih svoboščin pozval tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Skrb vzbujajoče (in predvidene) čistke
Komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn je dejal, da hitre aretacije sodnikov, tožilcev in drugih po spodletelem poskusu prevrata kažejo na to, da so bili seznami za odstranitev pripravljeni že prej in bi se uporabili na neki točki. "Zelo sem zaskrbljen. Ravno to nas je najbolj skrbelo," je dejal Hahn.

Hahnovo izjavo je turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu že označil za "nesprejemljivo", poroča Reuters. Na družbenem omrežju Twitter je Cavusoglu še sporočil, da Turčija nikoli ne bo naredila koraka nazaj od svojih demokratičnih dosežkov in vladavine prava.

V številnih medijih se pojavljajo domneve, da je šlo za lažen poskus prevrata, s čimer si je Erdogan želel še utrditi oblast in iz vojske, policije in sodstva odstraniti svoje nasprotnike.

Zunanji ministri Evropske unije so pred zasedanjem v Bruslju pozvali turške oblasti k zadržanosti in spoštovanju pravne države. Izrazili so zaskrbljenost nad morebitnimi povračilnimi ukrepi proti tistim, ki so udar načrtovali. Posvarili so tudi proti morebitni uvedbi smrtne kazni, o čemer razmišljajo turške oblasti.

Tudi francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je opozoril, da kaznovanje tistih, ki so načrtovali udar, ne sme vključevati ukrepov, ki bi lahko vodili k avtoritarni državi. "Zelo pomembno je, da obe strani pokažeta zadržanost in zmernost," je menil novi britanski zunanji minister Boris Johnson.

Grožnje s smrtno kaznijo
Erdogan je v nedeljo nakazal, da bi lahko v državi znova uvedli smrtno kazen, ki so jo ukinili leta 2004. To je med zunanjimi ministri EU-ja naletelo na obsodbe.

Erdogan je danes sicer dejal, da bo zakon o ponovni uvedbi smrtne kazni podpisal, če ga bo pred tem potrdil turški parlament. "Seveda bo za sprejetje ustavnih ukrepov potrebna razprava v parlamentu. Voditelji se bodo morali sestati in razpravljati o tem," je dejal. "Če bodo razpravljali o tem, bom kot predsednik sprejel vsako odločitev parlamenta," je za ameriško televizijo CNN iz Carigrada dejal turški predsednik, ki je petkov poskus udara označil za "čisti zločin izdaje", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Federica Mogherini je opozorila, da nobena država, ki uvede smrtno kazen, ne more postati članica EU-ja. Turčija je tudi članica Sveta Evrope in zavezuje jo Evropska listina o človekovih pravicah, ki izrecno prepoveduje smrtno kazen, je poudarila. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz pa je dejal, da je nesprejemljivo, da bi Turčija po petkovem poskusu vojaškega udara uvedla smrtno kazen.

Angela Merkel: Smrtna kazen in EU ne gresta skupaj
Z Erdoganom je po telefonu govorila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je turškega predsednika opozorila, da mora v odzivu na poskus udara spoštovati pravno državo. Ob tem val aretacij in odpuščanj povzroča veliko zaskrbljenosti, je dejala nemška kanclerka.

Kot je še dejala Angela Merkel, Nemčija ostro nasprotuje ponovni uvedbi smrtne kazni v Turčiji. To ne bi bilo združljivo s ciljem članstva v EU-ju, je še dejala.