Sedež FED-a v Washingtonu Foto: Reuters
Sedež FED-a v Washingtonu Foto: Reuters

Obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, je tako zdaj na ravni med 3,75 in 4,00 odstotka, kar je največ po januarju 2008.

Tokratni dvig je šesti po tistem, ko je osrednji organ ameriške denarne politike marca letos prvič po dveh letih spet začel zviševati ceno denarja. Fedov odbor za odprti trg je osrednjo obrestno mero marca zvišal za 0,25 odstotne točke, maja za 0,50 odstotne točke ter nato junija, julija, septembra in danes po 0,75 odstotne točke. Gre za najhitrejši tempo zaostrovanja denarne politike po 80. letih minulega stoletja.

Sorodna novica Fedova dejanja spominjajo na šalo o dvakrat povoženem pešcu

Inflacija v ZDA kljub temu ostaja na najvišjih ravneh v 40 letih in Fed se trenutno v okviru svojega dvojnega mandata precej bolj posveča cenovni stabilnosti kot gospodarski rasti oziroma stabilnim razmeram na trgu dela. Ob dvigovanju obrestnih mer Fed nadaljuje tudi z zmanjševanjem obsežne bilančne vsote, ki se je v zadnjih letih napihnila z odkupovanjem državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev.

Za zdaj ne kaže na recesijo

Čeprav trgi že nekaj časa napovedujejo, da bi dvigovanje obrestnih mer lahko ZDA pahnilo v daljšo recesijo, za zdaj najpomembnejši podatki tega ne kažejo. Po dveh zaporednih trimesečjih krčenja se je tako gospodarstvo v tretjem četrtletju vrnilo k rasti, delodajalci pa še vedno ustvarjajo precej več delovnih mest, kot jih ukinjajo.

Predsednik Feda Jerome Powell je sicer po zasedanju povedal, da se je gospodarska dejavnost glede na lani "občutno umirila", kazalniki pa kažejo na skromno krepitev BDP v zadnjem trimesečju leta.

Fedovo denarno politiko za zdaj bolj občutijo le nekateri sektorji.

Trgi se tako sprašujejo, kaj trenutna gospodarska slika pomeni za nadaljnjo dinamiko dvigovanja obrestnih mer.

Trgi so dvig pričakovali

Anketa agencije Bloomberg kaže, da večina ekonomistov decembra pričakuje dvig za pol odstotne točke, še dve zvišanji po 0,25 odstotne točke pa naj bi sledili v začetku prihodnjega leta.

Fedov odbor za odprti trg je danes nakazal dodatne dvige za brzdanje inflacije, bo pa pri odločanju o njih upošteval učinek na gospodarstvo. "Odbor predvideva, da bodo nadaljnji dvigi primerni za dosego faze denarne politike, ki bo zadosti omejevalna za postopno vrnitev na raven dvoodstotne letne inflacije. Pri odločanju o dinamiki prihodnjih dvigov bomo upoštevali kumulativne učinke zaostrovanja denarne politike, zamik, s katerim denarna politika učinkuje na gospodarsko dejavnost in inflacijo, ter gospodarska in finančna gibanja," so zapisali ob objavi odločitve.

Obenem so v odboru napovedali, da so pripravljeni prilagoditi ukrepanje denarne politike, če "se bodo pojavila tveganja, ki bi lahko preprečila doseganje njenih ciljev". Pri tem bodo upoštevali vrsto podatkov - od tistih o razmerah na trgu dela prek tistih o inflacijskih pritiskih in pričakovanjih do razvoja dogodkov v finančnem sistemu in mednarodnem okolju. Še nekoliko več je po koncu seje odbora povedal Powell. Dejal je, da je pred Fedom še "kar dolga pot" pri zviševanju obrestnih mer, saj bo zniževanje inflacije vzelo nekaj časa. Dosežena končna raven obrestnih mer bo tako po Powllovih besedah višja od pričakovanj. Še septembra je bilo govora, da bi prihodnje leto ta raven dosegla okoli 4,6 odstotka.

"Moramo videti občutno padanje inflacije," je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij in priznal, da bo cena za to šibkejša gospodarska dinamika. Je pa obenem napovedal, da se trenutek upočasnitve tempa zviševanja obrestnih mer približuje in bo prišel "morda celo že na naslednjem zasedanju ali na tistem po njem".

Obenem je zagotovil, da je Fed odločen inflacijo s trenutnih osmih odstotkov spraviti v okvire dvoodstotnega cilja, saj da je stabilnost cen temelj gospodarstva. Ravno zato je po njegovem prepričanju mnogo prezgodaj za razmišljanja o prekinitvi procesa dvigovanja cene denarja.

Vztrajanje visoke inflacije, pa čeprav je ta tokrat globalni fenomen, je sicer teden dni pred vmesnimi kongresnimi volitvami slaba novica za ameriškega predsednika Joeja Bidna in demokrate. V primeru sočasnega večjega gospodarskega ohlajanja bi se pritisk na Bidna še povečal. Četudi veljajo ZDA za prototip liberalno-tržnega gospodarstva, ameriški volivci namreč odgovornost za gospodarske razmere tradicionalno pripisujejo predsedniku in stranki, iz katere prihaja.