Filipinska policija je v imenu boja proti mamilom v zadnjem letu ubila že več sto nedolžnih ljudi. Foto: Reuters
Filipinska policija je v imenu boja proti mamilom v zadnjem letu ubila že več sto nedolžnih ljudi. Foto: Reuters
Organizacije za zaščito človekovih pravic so zgrožene nad dogajanjem na Filipinih. Na sliki pogreb najstnika, ki ga je policija ubila po pomoti. Foto: Reuters
Predsednik Rodrigo Duterte, znan tudi kot "kaznovalec", je ob nastopu položaja maja lani napovedal brezkompromisen boj proti mamilom. Foto: Reuters
Pokvarjeni policisti znotraj filipinske policije radi pod pretvezo racij proti mamilom ugrabljajo posameznike, nato pa zanje zahtevajo odkupnino. Foto: Reuters

"Od same sramote, kar so storili moji možje, bi rad kar izginil s tega sveta," je novinarjem dejal policijski načelnik Ronald Dela Rosa.

Dela Rosa, dolgoletni zaveznik kontroverznega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja, pravi, da je "zelo jezen" in "zelo užaljen", da se je zločin zgodil na sedežu državne policije. "Zelo mi je žal, da se je zgodil ta zločin in da so vpleteni moji možje. Hotel bi ubiti policiste, ki simpatizirajo s kriminalnimi združbami, a ne morem. To bi bilo nezakonito."

Dela Rosa ni povedal, koliko policistov je pri ugrabitvi in uboju sodelovalo ali če je bila proti njim vložena obtožnica, je pa poudaril, da pravna zaščita policistov, obtoženih prekoračitve pooblastil, v tem primeru ne bo veljala.

Pretveza racije
Kot poroča AFP, ki se sklicuje na navedbe južnokorejskih oblasti, je šlo za skupino osmih ljudi, od tega so bili štirje policisti, eden nekdanji policist, delovali pa so pod pretvezo racije proti mamilom.

Eden izmed policistov se je predal ta teden, dva še preiskujejo, eden naj bi pobegnil v Kanado, vsi pa so pripadali enoti za boj proti mamilom, je povedal tiskovni predstavnik filipinske policije Dionardo Carlos. "Kot kaže, je šlo za ustaljen modus operandi, ko pokvarjeni policisti trdijo, da izvajajo racijo proti mamilom, nato pa nekoga ugrabijo in zahtevajo odkupnino," je povedal Carlos.

Zloglasna vojna proti mamilom
Posmrtne ostanke Dži Ick Džuja, ki so ga pokvarjeni policisti ugrabili sredi oktobra, so našli v pogrebnem zavodu v Manili. Lastnik krematorija je bil član tolpe in nekdanji policist, ki je poskrbel za upepelitev ubitega poslovneža.

Njegova smrt je zadnje nazadovanje policije, ki se zadnje čase otepa hudih kritik organizacij za zaščito človekovih pravic, ki policijo obtožujejo sistematičnih prikrivanj, zlorab pooblastil in zunajsodnih pobojev osumljenih prekupčevalcev z mamili v okviru Dutertejeve vojne proti mamilom. Policija vpletenost v zunajsodne uboje zanika in trdi, da če že so smrtne žrtve v okviru akcij, gre to pripisati samoobrambi.

Žena plačala odkupnino
Dži Ick Džuja je tolpa ugrabila na njegovem domu v Angelesu, nedaleč od Manile. Po 12 dneh so njegovi ženi poslali sporočilo, v katerem so zahtevali osem milijonov pesov odkupnine (160.000 evrov), a žena ni mogla zbrati celotnega zneska, zato jim je plačala pet milijonov filipinskih pesov (100.000 evrov). Južnokorejsko zunanje ministrstvo, ki se sklicuje na izsledke preiskave filipinskega preiskovalnega urada, navaja, da je bilo tako ali tako prepozno, saj naj bi bil Ick Džu ubit še isti dan, ko je bil ugrabljen.

Antonio Trillanes, filipinski senator in oster Dutertejev kritik, uboj Ick Džuja pripisuje predsednikovi protimamilarski akciji, ki da je ustvarila kulturo nekaznovanosti. "Iz nekaterih elementov filipinske državne policije ustvarjamo prave pošasti," je dejal za filipinsko podružnico CNN-a.

Dži Ick Džu je delal na Filipinih od leta 2008 za družbo za zaposlovanje.

Južnokorejski zunanji minister Jun Bjung Se od filipinskih oblasti zdaj zahteva odgovore in pravično sojenje vsem vpletenim. Kot poroča AFP, so Južni Korejci na Filipinih pogoste žrtve zločinov. Od leta 2012 je bilo v tej otoški državi ubitih skoraj 50 Južnih Korejcev.

Filipinska policija velja za eno najbolj skorumpiranih institucij v državi.