Ali bo pomoč mednarodne skupnosti zadostna in pravočasna? Kako bo pomoč prišla v razpadlo in kaotično Somalijo, kjer je najhuje? Foto: Reuters
Ali bo pomoč mednarodne skupnosti zadostna in pravočasna? Kako bo pomoč prišla v razpadlo in kaotično Somalijo, kjer je najhuje? Foto: Reuters

Katastrofalne suše, ki pesti Etiopijo, Džibuti, Somalijo, Kenijo in Južni Sudan, ne bo konec s prvim daljšim deževnim obdobjem, saj bodo svoj smrtonosni davek med oslabelim prebivalstvom zahtevale tudi nalezljive bolezni, kot sta malarija in kolera.

Predstavniki etiopskih oblasti so tudi uradno potrdili primere akutne vodne driske, ki je glavni simptom smrtonosne in hitro nalezljive kolere. Kolera se je po podatkih Etiopije in WHO-ja pojavila v Somaliji in etiopski regiji Oromiya. "Akutna vodna driska ni omejena samo na begunce zaradi suše," je medijem zatrdil predstavnik WHO-ja Tarik Jašarević.

Najhuje je v Somaliji
WHO na ogroženem območju razdeljuje pakete z nujno zdravniško pomočjo in pospešeno poučuje nove zdravniške delavce. Suša, ki pesti Afriški rog, je neposredno prizadela že 11 milijonov ljudi.

V Etiopijo iz razpadle somalijske države dnevno pribeži več kot 1.700 ljudi, kar je še enkrat več kot aprila. Somalijo je suša tudi najbolj prizadela, hkrati pa je to tudi spodbudilo nov krog nasilja v državi, kjer je enotna centralna oblast razpadla davnega leta 1991.

Otroke ogrožajo tudi ošpice
Med najbolj ogroženimi so otroci, samo v Etiopiji jih je dva milijona. Med njimi so se pojavile ošpice, ki so jih opazili tudi v begunskem taborišču Dadaab v Keniji v bližini meje s Somalijo. "V Dadaabu so potrdili 462 primerov ošpic, zaradi česar je umrlo 11 otrok," je črne novice potrdil Jašarevič.

UNHCR je v soboto začel vzpostavljanje zračnega mostu za pomoč beguncem pred sušo. Taborišče v Dadaabu je med prvimi obiskal predstavnik britanske vlade, ki je prispevala prva letala.