Da je bila Unija prvotno zamišljena prav kot mirovni projekt, se v času pešanja evropskega gospodarstva in dolžniške krize evrskega območja spomni le malokdo, a vsaj na podelitvi ni bilo tako.

Evropska unija je namreč nagrado prejela za vlogo pri preoblikovanju Evrope "iz celine vojn v celino miru".

Predsednik Nobelovega odbora Thorbojern Jagland je EU na slovesni podelitvi pozval, "naj gre kljub krizi naprej".

Nagrado so na obletnico smrti Alfreda Nobela v Oslu prevzeli trije predsedniki institucij Evropske unije - Evropskega sveta Herman Van Rompuy, Evropske komisije Jose Manuel Barroso in Evropskega parlamenta Martin Schulz.

"Ohraniti doseženo in izboljšati ustvarjeno, da bi lahko rešili težave, ki danes ogrožajo evropsko skupnost, je edini način za rešitev težav, ki jih sproža finančna kriza," je dejal Jagland, preden je predal nagrado.

Barroso je ob prejemu nagrade dejal, da je danes eden izmed najvidnejših simbolov naše enotnosti v naših rokah. "To je evro, skupna evropska valuta, ki jo bomo branili," je zatrdil.

Van Rompuy je ob tej priložnosti dejal, da je ponosen, da je Evropejec.

Da bi ponazoril raznolikost EU-ja, je Jagland dele svojega nagovora simbolično izrekel v več jezikih.

Velik simbolni pomen ima tudi dejstvo, da so na slovesno podelitev prišli voditelji večine držav članic EU-ja. Van Rompuy je k udeležbi sicer pozval vse voditelje držav in vlad.

Vabilu se je odzvalo okoli 20 voditeljev članic Unije, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande. V Oslu ni bilo niti predsednika Slovenije Danila Türka niti premierja Janeza Janše.

Denar za pomoč otrokom
Poleg medalje in diplome prinaša Nobelova nagrada za mir še osem milijonov švedskih kron ali 930.000 evrov, ki jih bo EU namenil projektom za pomoč otrokom, žrtvam vojn in spopadov. Medaljo in diplomo bodo hranili v evropskih institucijah.

Nagrajena za prispevek k miru
Norveški odbor je 12. oktobra sporočil, da bo šla letos Nobelova nagrada za mir v roke EU-ju zaradi prispevka k miru in spravi, demokraciji in človekovim pravicam v Evropi, pa tudi zato, ker je Unija pomagala Evropo popeljati od celine vojne do celine miru.

Barroso in Van Rompuy sta takrat dejala, da je Nobelova nagrada za mir "največje mogoče priznanje" za edinstveno prizadevanje vse več evropskih držav za premostitev vojne in razlik ter skupno oblikovanje celine miru in blaginje.

EU je po njunih besedah združil od druge svetovne vojne razdejano in od hladne vojne razdeljeno celino okoli vrednot, kot so človeško dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic.

To so tudi vrednote, ki jih EU spodbuja z namenom, da bi bil svet boljši za vse. Unija bo še naprej spodbujala mir in varnost v državah v njeni bližini in povsod po svetu, sta še zapisala Barroso in Van Rompuy.

V Stockholmu drugi nagrajenci
V Stockholmu so medtem podelili druge Nobelove nagrade - za kemijo Američanoma Robertu Lefkowitzu in Brianu Kobilki, za fiziko Francozu Sergeu Harochu in Američanu Davidu Winelandu, za medicino Britancu Johnu Gurdonu in Japoncu Šinji Jamanaki, za ekonomijo Američanoma Alvinu Rothu in Lloydu Shapleyinu, za književnost pa kitajskemu pisatelju Mo Janu.