Foto: Grki izhod iz krize iščejo na ulicah, poslanci v parlamentu

Papandreu bo oblikoval novo vlado in zahteval glasovanje o zaupnici

15. junij 2011 ob 7.15 • Zadnji poseg: 15. junij 2011 ob 23.51 • Atene - MMC RTV SLO, STA

Grki se ne strinjajo z ostrimi varčevalnimi ukrepi za reševanje državne blagajne. Foto: Reuters

V Grčiji poteka splošna stavka, ki je že ohromila življenje v obubožani državi, medtem ko vlada premierja Georgea Papandreuja še vedno išče izhod iz hude dolžniške krize. V Atenah je policija proti protestnikom uporabila solzivec.

Protesti v Grčiji

K splošni stavki proti varčevalnim ukrepom sta pozvala dva največja grška sindikata zasebnega sektorja GSEE in javnega sektorja Adedy. Sindikati in državljani nasprotujejo nadaljnjemu zategovanju pasu, povišanju davkov in privatizaciji podjetij, vse kar zahtevata Evropska unija in Mednarodni denarni sklad v zameno za obsežno finačno pomoč, ki naj bi Grčiji pomagala pred bankrotom.

Za 24 ur so delo ustavili zaposleni na grških železnicah in trajektih, ministrstvih in državnih podjetjih, elektropodjetjih in bankah. Ker pri stavki sodelujejo tudi novinarji, je pričakovati medijski mrk. Na ulicah grške prestolnice so se tisočim zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju pridružili tudi številni upokojenci in študenti.

Grški premier George Papandreu je napovedal, da bo v četrtek preoblikoval vlado in v parlamentu zahteval glasovanje o zaupnici. To je storil potem, ko so opozicijski konservativci zavrnili njegovo ponudbo za oblikovanje velike koalicije.

Na deset tisoč protestnikov se je sprehodilo v središču Aten in pred parlamentom je policija proti njim uporabila solzivec potem, ko so jo obmetavali s kamenjem in z jogurtom. Poslanci v parlamentu naj bi danes nadaljevali razpravo o novih varčevalnih ukrepih.

V letu dni nobene privatizacije
V začetku meseca je vlada premierja Georgea Papandreuja kot zadnji izmed niza varčevalnih ukrepov potrdila 78 milijard evrov vreden sveženj in privatizacijo državnega premoženja, kar je eden izmed pogojev za izplačilo naslednjega obroka zunanje pomoči.

V več kot letu dni, potem ko je morala Grčija privoliti v zunanje reševanje svoje dolžniške krize, državi ni uspelo privatizirati niti enega državnega podjetja. Iz tega naslova si sicer vlada obeta 50 milijard evrov.

Na torkovem srečanju v Bruslju so finančni ministri evrskega območja razpravljali o pomoči, s katero naj bi preprečili bankrot močno prezadolžene države, toda končne odločitve še niso sprejeli.

Grčijo je v torek zadel nov udarec, saj ji je bonitetna hiša Standard & Poor's znižala bonitetno oceno za državni dolg za tri stopnje, z BB-ja na CCC, kar pomeni, da ima trenutno najnižjo bonitetno oceno na svetu, nižjo od Pakistana ali Ekvadorja.

Javni dolg Grčije naj bi letos dosegel 350 milijard evrov oziroma več kot 150 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

V Evropski komisiji so v odzivu na stavko v Grčiji poudarili, da so socialne razmere v tej državi že od začetka krize v središču njihovih skrbi. Pogajanj o pomoči Grčiji pred bankrotom niso želeli podrobno komentirati, češ da "delo poteka", izrazili pa so pričakovanje, da bo država julija dobila peti obrok že dogovorjene pomoči. Tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj Tardio, je izpostavil, da program pomoči Grčiji, ki v zameno za finančno pomoč od države terja ostre varčevalne ukrepe, ni "protisocialen": "Nič ni bolj protisocialnega kot neuravnotežene javne finance."