Po BBC-jevih vzporednih volitvah so Cameronovi konservativci dobili 307 sedežev v parlamentu, kar pomeni, da jim do večine, torej do 326 od skupno 650 sedežev, manjka še 19 sedežev. Laburisti z Brownom na čelu naj bi po anketah dobili 255 sedežev, Cleggovi liberalni demokrati 59, preostali pa 29.

Videti je, da se je prvič po letu 1974 zgodilo, da nobena stranka ni zbrala več kot polovice poslancev v spodnjem domu parlamenta, kar pomeni, da bo moral Cameron, ki bo očitno postal najmlajši premier po 19. stoletju, oblikovati manjšinsko vlado ali skleniti koalicijo s katero izmed drugih strank. Končni izidi bodo znani v petek, ko bodo prešteli glasovnice z vseh 45.000 volišč v vseh 650 volilnih okrožjih.

Volišča na Otoku so se odprla ob 8. uri po srednjeevropskem času, svoja vrata pa zaprla ob 23. uri po srednjeevropskem času, ko so postali znani tudi prvi izidi vzporednih volitev, ki jih pripravljajo televizijske mreže BBC, ITV in Sky News. Na volišča je bilo povabljenih 44 milijonov volilnih upravičencev, pričakovali pa so 60-odstotno volilno udeležbo, podobno kot na prejšnjih parlamentarnih volitvah.

Rahla prednost torijcev, a ne nedosegljiva
Po pričakovanjih je bil izid volitev, na katerih se za glasove poteguje 15.785 kandidatov, zelo tesen, saj so vse zadnje javnomnenjske raziskave kazale na izenačenost vseh treh vodilnih strank, laburistov, konservativcev in liberalnih demokratov. Na začetku volilne kampanje je kazalo, da bodo konservativci dosegli gladko zmago, a se je njihova prednost pred laburisti in liberalnimi demokrati počasi zmanjševala.

Vsi trije voditelji, Brown, Cameron in Clegg, so bili sicer prepričani o svoji zmagi, zaradi tesnih napovedi (zadnja javnomnenjska raziskava je pokazala, da 40 odstotkov Britancev še ni odločenih, koga bodo volili) pa so vse do zadnjega vodili svoje volilne kampanje in prepričevali volivce po vsej državi.

Glavna tema kampanje gospodarska kriza
Glavni poudarki predvolilne kampanje so se vrteli okoli gospodarske krize, predvsem premier Gordon Brown je poskušal v kampanji poudariti dosežke vlade pri boju z gospodarsko krizo. Vsi kandidati so poudarjali, da je treba zmanjšati rekordni javni dolg, a niso podali enotnega mnenja, kdaj bi se to lahko zgodilo, saj je britansko gospodarstvo šele krenilo na pot okrevanja po recesiji. Trojica ima različna mnenja tudi o davku na izplačane plače.

Mnenja strank so se kresala tudi okoli priseljevanja, odnosa do Evropske unije in uvedbe evra ter spremembe volilnega sistema. V Veliki Britaniji je trenutno v veljavi večinski volilni sistem, kjer poslanski sedež zasede tisti, ki v svojem volilnem okrožju dobi največ glasov (ni pomembno, ali je tam prejel 90, 50 ali le 20 odstotkov glasov), vsi drugi pa ostanejo praznih rok. Tako ni nujno, da bo stranka, ki bo na nacionalni ravni dobila največ glasov, imela tudi največ poslancev v parlamentu. Največ poslancev bi si lahko zagotovili tudi laburisti, čeprav bi bili po osvojenem odstotku glasov na drugem ali tretjem mestu.

Premier v skladu s tradicijo postane vodja tiste stranke, ki ima največ poslancev v poslanski zbornici. Njegov mandat naj bi trajal pet let, a se je po konservativni premierki Margaret Thatcher uveljavila navada, da premier že po štirih letih prosi kraljico, da razpusti parlament in razpiše nove volitve.

Prvič v zgodovini televizijska soočenja
Letošnje volitve so prinesle tudi novost v britansko predvolilno dogajanje, predvolilna televizijska soočenja. Trije voditelji največjih strank so se kar tri četrtke zapored srečali na soočenjih, ki so jih pripravile televizijske mreže Sky News, ITV in BBC, in predstavili svoje poglede na notranjo politiko, zunanjo politiko in gospodarstvo. V vseh treh soočenjih se je najbolje izkazal prav Nick Clegg.