Protestniki so se zbrali pred poslopjem srbskega parlamenta. Foto: Reuters
Protestniki so se zbrali pred poslopjem srbskega parlamenta. Foto: Reuters
Beograd
Na shodu je bilo nekaj tisoč ljudi. Foto: Reuters
Beograd
Uradni del protesta je minil mirno. Foto: Reuters
Ratko Mladić
Aretacija Mladića, "balkanskega klavca", za nekatere pa srbskega heroja, je bil eden izmed pogojev, da se Srbija približa Evropski uniji. Foto: Reuters
Darko, Bosiljka in Biljana Mladić
Mladića je ob odvetniku v priporu obiskala tudi njegova družina - sin Darko z ženo Biljano in žena Bosiljka. Foto: Reuters
Pale
Posamezni protesti zaradi aretacije Mladića so že potekali, med drugim tudi na Palah v BiH-u. Foto: Reuters
Shod v podporo Mladiću

Protestni shod so organizirale Srbska radikalna stranka in njej sorodne skupine, ki so v srbsko prestolnico pripeljale protestnike iz vseh delov Srbije.

"Policija bo silo uporabila le, če se bodo zgodile drastične kršitve javnega reda in miru. Sprejeli smo ukrepe za preprečitev stopnjevanja ekstremističnega vedenja," je pred shodom povedal srbski notranji minister Ivica Dačić in zatrdil, da je položaj v Srbiji po četrtkovi aretaciji Mladića stabilen.

Shod je minil brez večjih neredov in ob okrepljeni navzočnosti policije. Edini incident je bil, ko je skupina okoli 30 protestnikov začela s kamenjem obmetavati policiste.

"Tukaj smo, da tem izdajalcem pokažemo, kako pravi Srbi branijo srbskega heroja," je dejal 22-letni Jovica Pešić iz Užic v osrednji Srbiji.

Množico je nagovoril tudi Mladićev sin Darko, ki je dejal, da njegov oče ni vojni zločinec, ampak borec za svobodo svojega naroda, ki je branil srbski narod in se ni vojskoval proti drugim narodom.

"Ratko Mladić je branilec svojega in drugih narodov. Boril se je za svobodo svojega naroda in ni ukazal poboja civilistov ter ujetnikov. Ne smemo dovoliti, da nam nepismeni zahodnjaki pišejo zgodovino in govorijo, da je Ratko Mladić vojni zločinec, saj je to navadna laž," je dejal sin.

Skrajno desničarska skupina 1389 je svoje privržence pozvala, naj temu režimu izdajalcev pokažejo, da se ne bojijo njegovih groženj in represije ter da so pripravljeni braniti srbske heroje.

Tadiću želijo isto usodo kot Djindjiću
V mestu Kalinovik v Republiki srbski, kjer je Mladić preživel svoje otroštvo, se je zbralo okoli tisoč ljudi, ki so izražali nestrinjanje s prijetjem nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov, ki je obtožen vojnih zločinov in genocida med vojno v Bosni in Hercegovini. Mladi in starejši udeleženci protesta so nosili srbske zastave ter podobe Mladića.

"Za nas je bil in bo ostal heroj, branilec srbskega ljudstva, naš vrhovni poveljnik, ki nas je branil," je povedal eden izmed udeležencev protesta. Neka ženska se je jezila na srbskega predsednika Borisa Tadića, ki ga imajo zaradi aretacije Mladića številni bosanski Srbi za izdajalca.

"Moralo bi ga biti sram," je dejala o njem in brez dlake na jeziku dodala, da ga čaka ista usoda kot nekdanjega srbskega premierja Zorana Djindjića, ki je bil ubit v atentatu leta 2003, dve leti prej pa je haaškemu sodišču izročil Slobodana Miloševića.

Zanikanje odgovornosti za Srebrenico
Mladićev sin Darko je dejal, da je oče med nedeljskim obiskom zanikal odgovornost za pokol okoli 8.000 muslimanskih mož in fantov. "Kar koli se je zgodilo v Srebrenici, nima nobene veze s tem. Rešil je tako veliko žensk, otrok in vojakov. Njegovi ukazi so bili, da se najprej evakuira ranjene, nato ženske in otroke, nato zajete vojake," je dejal sin.

Poslabšanje zdravja
Mladićevo psihično stanje se je v zadnjem dnevu močno poslabšalo, z njim se je nemogoče pogovarjati o obrambi na haaškem sodišču, trdi njegov odvetnik.

Odvetnik Miloš Šaljić je dejal, da ima Mladić nenavadne ideje. "Neprestano govori o obisku groba svoje hčerke. Na misel mu prihajajo morbidne ideje, češ da naj mu prinesejo krsto z njenim truplom, če mu ne dovolijo obiskati njenega groba," je povedal novinarjem pred posebnim sodiščem v Beogradu po enournem obisku Mladića v priporu.

Hči Ana je leta 1994 naredila samomor z Mladićevo pištolo in je pokopana na pokopališču na obrobju Beograda, kjer so, preden se je začel skrivati, pogosto videvali tudi Mladića. Ta je v priporu izrazil željo, da bi obiskal njen grob.

"V Haagu umrlo že pet Srbov"
Zdravstveno stanje svojega klienta je njegov odvetnik opisal kot "alarmantno" in opozoril, da naj bi Mladić preživel že tri možganske kapi. "Vprašanje je, koliko časa bo Mladić še živel," je dodal Šaljić in dodal, da razmere v priporu posebnega sodišča v Beogradu niso ustrezne in da bi morali Mladića premestiti v zdravstveno ustanovo.

"Govori nepovezano in pravi, da bo v Haag odšel peš, če njegove zahteve ne bodo izpolnjene," pravi Šaljić. Na vprašanje, ali bi bile v priporu haaškega sodišča razmere ustrezne, je Šaljić odvrnil, da ne zaupa zdravstveni oskrbi v Haagu, kjer je "zaradi neprimernega zdravljenja umrlo že pet Srbov".

Mladić noče biti vzrok nemirov
Mladić je prek svojega odvetnika pozval k miru in posvaril pred prelivanjem krvi. Šaljić je sporočil, da njegov klient ve, da ga bodo poslali v Haag na Meddržavno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, in da poziva svoje privržence, naj se ne zatečejo k nasilju. "Opozarja pred prelivanjem krvi. Noče biti vzrok nemirov," je Šaljić povedal novinarjem.

Sodni senat pripravljen na sojenje
Mladić bo po pričakovanjih v Haag premeščen v ponedeljek ali torek, je sporočil sodnik Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Mehmet Guney. "Mladić bi lahko prišel v ponedeljek ali torek. V skladu z mednarodnim pravom bo takoj stopil pred sodnika," je dejal Guney in pojasnil, da bo Mladić stopil pred sodnika po končanih zdravstvenih, upravnih in finančnih postopkih. Turški sodnik je povedal, da je sodni senat, v katerega so bili imenovani sodniki iz Nemčije, Južnoafriške republike in Nizozemske, pripravljen na sojenje Mladiću, ki naj bi predvidoma trajalo leto in pol ali dve leti.

Koštunica podpiral skrivanje Mladića
Ameriške depeše, objavljene na spletni strani WikiLeaks kažejo, da so oblasti v Srbiji od leta 2006 vedele, kje se skrivata haaška ubežnika Mladić in Goran Hadžić, vendar niso storile ničesar za njuno aretacijo, piše Jutarnji list. Takšno politiko neukrepanja naj bi podpiral tedanji srbski premier Vojislav Koštunica. Mladiću naj bi na begu pomagal tudi ruski državni vrh.

Srbija naj bi šele leta 2009 pokazala iskreno pripravljenost na aretacijo ubežnikov in sprejela temu primerne ukrepe. "Pred tem ni bilo volja, bile pa so informacije. Zdaj je volja, a je ubežnika težko najti," je ameriški diplomat opisal težavo srbske politike do Haaga.

Tadić: Na dan bo prišlo, kdo je pomagal
V depešah, tako piše Jutarnji list, piše, da je v pogovorih z ameriškimi diplomati konec leta 2009 srbski predsednik Boris Tadić obtožil stranko in Koštunico, da so imeli podatke o tem, kje sta ubežnika, a naj bi jih skrivali. Tadić naj bi napovedal, da bo z njuno aretacijo prišlo na dan, kdo ju je skrival in vedel, kje sta.

Shod v podporo Mladiću