podnebnem vrhu v Köbenhavnu, ki zahtevajo sklenitev dogovora o novem podnebnem programu, so nastali nemiri.

Večina od okoli 60.000 ljudi, ki so se na ulicah danske prestolnice zbrali na poziv nevladnih organizacij, je protestirala v miru, skupina protestnikov pa je razbijala okna in bila aretirana. V preventivni akciji je policija pridržala okoli 968 ljudi.

Po podatkih policije je k udeležbi na zborovanju pozvalo skupaj 516 nevladnih organizacij iz 67 držav. Med drugim je organizacija "Global Day of Action" na svoji spletni strani zapisala: "Od svetovnih voditeljev zahtevamo, da sprejmejo nujne in odločne ukrepe, ki bodo preprečili katastrofalne posledice, ki jih bodo prinesle svetovne podnebne spremembe, tako da se bo ves svet, kakor hitro bo to mogoče, zavzemal za upoštevanje pogodbe o zmanjšanju izpušnih plinov."

Od držav, ki so največje onesnaževalke okolja, zahtevamo, da nemudoma sprejmejo svojo odgovornost in zmanjšajo izpust toplogrednih plinov, hkrati pa začnejo vlagati v razvoj čiste energijske revolucije. Države v razvoju morajo prevzeti svoj del odgovornosti za nastalo škodo in morajo sprejeti ustrezne ukrepe, to velja še posebej za države, ki imajo majhne gospodarske vire. Podnebne spremembe bodo najhitreje in najprej prizadele ravno najrevnejše države. Vse države, ki so gospodarsko dovolj močne, da ukrepajo in pomagajo, naj to z vso odločnostjo tudi storijo."
Dejavni tudi v Sloveniji
Med drugim so v sklopu kampanje Ukrepaj zdaj! ob 18.00 simbolično prižigali lučke tudi v Ljubljani (Prešernov trg) in Mariboru (Glavni trg). S kampanjo želijo organizatorji opozoriti, da neuspeh na podnebni konferenci v Köbenhavnu ni sprejemljiv.

"Če zdaj začnemo odpravljati posledice podnebnih sprememb, bodo stroški precej manjši, kot če bi dovolili, da bi se razmere slabšale in bi bili zato stroški še višji," je dejal ob novici, da bo Evropska unija prispevala nekaj več kot sedem milijard evrov državam v razvoj za podnebni boj, britanski premier Gordon Brown. Do leta 2012 bodo med drugim prostovoljno prispevali sredstva: Norvežani 1,2 milijarde evrov, Švedi nekaj manj kot 800.000 milijonov evrov, Poljaki od 50 do 60 milijonov evrov in Slovenci osem milijonov evrov.

Na včerajšnjem plenarnem zasedanju je 27 držav članic EU-ja podprlo idejo o zmanjšanja izpustov z 20 na 30 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990. A nad samim vrhom, ki bo danes v Köbenhavnu, niso vsi tako navdušeni, kot je britanski premier Gordon Brown, ki ga je označil za "ambicioznega".

Med razpravljavci še vedno veliko nesoglasij
Pogajalci so sicer zadovoljni z včerajšnjimi razpravami. Strokovne skupine so med drugim predstavile dva osnutka sklepov za države podpisnice Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah in za države, ki so podpisale kjotski protokol. O teh osnutkih bodo pogajalci razpravljali tudi danes. Ti so se sicer uskladili pri nekaterih vprašanjih, kot so razvoj nove, zelene tehnologije, ki se pridobiva s pomočjo vetrne in solarne energije. Kljub temu pa je nesoglasij med njimi še vedno veliko, piše Reuters. Zataknilo se je predvsem pri financiranju držav v razvoju in delitvi bremena pri zmanjševanju toplogrednih plinov. Ta dogovor mora biti med 110 svetovnimi voditelji sprejet še pred koncem vrha v Köbenhavnu, ki bo 18. decembra.