Bin Ladnovo utrjeno poslopje sredi zelene, rodovitne doline Orash. Foto: EPA
Bin Ladnovo utrjeno poslopje sredi zelene, rodovitne doline Orash. Foto: EPA
Pakistan
Poslopje obkroža visoka ograja, sosedje pravijo, da ljudi skorajda ni bilo na spregled. Foto: EPA
Pakistan
Hiša naj bi bila stara okoli 10 let. Foto: EPA
New York
ZDA so imele na bin Ladna razpisano visoko nagrado. Sosedje trdijo, da niso niti slutili, da je vodja Al Kaide njihov sosed. Foto: EPA
Pakistanci med spremljanjem novice o uboju bin Ladna. Foto: EPA

Priče pravijo, da so takoj vedeli, čigav dom je na udaru. Zasebno, zavarovano poslopje, ograjeno z bodečo žico, katerega prebivalce so sosedje videli ali slišali le redko.

Eden izmed bin Ladnovih sosedov opisuje, kako je potekal dramatičen zračni napad: "Helikopter je preletel mojo hišo, zelo nizko, zelo blizu. Vrgel sem se na tla, misleč, da bo strmoglavil vame," je za BBC povedal Zahur Abasi. Nato je odjeknila huda eksplozija, iz hiše pa je v nebo švignil orjaški plamen, kmalu za tem je bilo videti, da je vsega konec. Abasi trdi, da ni vedel, da gre za dom bin Ladna in da niso nikdar krožile kakšne govorice o tem. Se mu je pa vseskozi zdelo, da je hiša nevaren kraj, ki se mu je bolje izogibati.
Ograjeno in izolirano poslopje
Varnostni ukrepi so bili izjemni: kompleks so obkrožali 4,5 metra visoki zidovi, drugo nadstropje je varoval dobra dva metra visok zid, poleg tega so bila nameščena tudi kamere in varnostna vrata. Vsake toliko časa so skozi njih zapeljala oklepna vozila. Sosedskih odnosov ni bilo. Sosedje pravijo, da ni bilo tudi nobenega znaka gospodinjskih dejavnosti, otrok, izletov na tržnico ali drugih znamenj "normalnega" življenja.
Abotabad ima sloves mirnega, tihega mesta z izjemno stopnjo pismenosti, dobrimi šolami in milim podnebjem. To je kmetijsko območje in večinoma gre za nove gradnje. Osamov kompleks naj bi bil star med 5 in 6 let in je bil verjetno med gradnjo precej izoliran. A ko se je v zadnjih letih sem preseljevalo vse več ljudi, se je ta osama počasi zmanjšala.
Ko so sosedje slišali strele in eksplozije sredi noči, so sprva mislili, da so talibani izvedli napad, saj je območje le nekaj 100 metrov oddaljeno od pakistanke elitne vojaške akademije (nekakšna pakistanska različica britanskega Sandhursta ali ameriškega West Pointa), talibani pa pogosto merijo na podobne cilje.

WikiLeaks: Američani za Abotabad vedeli že od leta 2008
Kako so torej Američani le izvedeli za to skrivališče? Po zadnjih podatkih, ki jih je objavil Guardian, se je za odgovor na to morda treba obrniti spet na WikiLeaks. Sodeč po tajnih ameriških dokumentih, ki jih je WikiLeaks izdal prejšnji teden, so ZDA dobile namig za Abotad že davnega leta 2008.
Do tega podatka naj bi se dokopali zasliševalci v Guantanamu. V tri leta starem dokumentu so namreč zakopani zapiski z zasliševanja libijskega državljana, Abu AlLibija, ki naj bi bil z bin Ladnom v Afganistanu.
Sodeč po dokumentu, je Libi pobegnil v Pešavar v Pakistanu in je živel tam leta 2003, ko so ga novačili, da bi postal eden izmed bin Ladnovih kurirjev. "Julija 2003 je zapornik prejel pismo bin Ladnovega kurirja, Molavija Abd Al Kalika Džana, v katerem prosi zapornika, da prevzame nase odgovornost zbiranja donacij, organiziranja potovanj in razdeljevanja sredstev za družine v Pakistanu. Bin Laden je izjavil, da bo zapornik uradni kurir med njim in drugimi v Pakistanu. Sredi leta 2003 je zapornik preselil svojo družino v Abotabad in deloval med Abotabadom in Pešavarjem," piše v dokumentu.

Libija so ujeli v Pakistanu leta 2005. Cia pravi, da je bin Ladna izsledila z zasledovanjem mreže kurirjev, še posebej enega, ki mu je vodja Al Kaide najboj zaupal, in ki je umrl z njim v ameriškem včerajšnjem napadu. ZDA imena kurirja še niso navedle. Višji člani Busheve administracije trdijo, da so v Guantanamu zbrani dokazi zagotovili pomembne informacije, ki naj bi v tem primeru vodile vse do bin Ladna.
WikiLeaks so omenjeno poročilo objavile prejšnji teden, iz česar bi se dalo predpostavljati, da so ZDA v strahu, da bi jim načrtovani napad preprečili, predčasno izvedle akcijo.