Alžirska policija se je dobro pripravila na protest opozicije. Foto: EPA
Alžirska policija se je dobro pripravila na protest opozicije. Foto: EPA

Protestni shod bi moral potekati nekaj več kot teden dni po tem, ko so množični protesti v sosednji Tuniziji odnesli dolgoletnega predsednika, ki je bil prisiljen odstopiti in pobegniti iz države, to pa je poslalo signal tudi v druge arabske države, ki jim vladajo avtokratski voditelji.

Vodja največje opozicijske stranke v parlamentu, Zbora za kulturo in demokracijo (RCD), Said Sadi je povedal, da so člane njegove stranke obkolili pripadniki protiizgrednih policijskih enot, ko so skušali zapustiti sedež stranke ter se udeležiti načrtovanega protesta.

"Imamo 32 ranjenih, med njimi tudi poslanca v parlamentu," je pojasnil Sadi in dodal, da jim je shod preprečila množična navzočnost varnostnega aparata.

Po poročanju uradne državne tiskovne agencije, ki se sklicuje na poročila policije, je bilo ranjenih sedem policistov, dva izmed njih huje, medtem ko so aretirali več ljudi. Alžirske oblasti so že pred tem prepovedale protestni shod, ker naj bi motil javni red in mir. Ob tem so prebivalce pozvale, da se ne odzivajo na provokativna dejanja.

"Denar ne gre za prave stvari"
Poročevalec Reutersa je poročal, da se je na Trgu 1. maja v Alžiru, kjer bi moral potekati shod, pojavilo le 15 protestnikov, drugi poročajo, da se je pozneje zbralo okoli 300 ljudi. V bližini je bilo v pripravljenosti nekaj sto pripadnikov policije v polni opremi, nad prizoriščem pa je krožil helikopter.

Protestniki so zahtevali izpustitev zapornikov ter povrnitev človekovih pravic in svoboščin. "Živimo v policijski državi," je razmere v severnoafriški državi opisala neka protestnica.

Alžirska opozicija obtožuje vlado, da prihodke od prodaje energentov ne vlaga v izboljšanje življenjskega standarda, da omejuje delovanje političnih strank in daje preveliko moč vojski.

Alžirija si sicer še zmeraj "celi rane" od konflikta med varnostnimi silami in islamskimi skrajneži, ko je umrlo okoli 200.000 ljudi. Nekdanja francoska kolonija sicer s svojim plinom zadosti 20 odstotkov evropskih potreb.