Sarkozy je to odločitev "jasno in glasno" oznanil v govoru, ki ga je imel pred francoskimi obrambnimi strokovnjaki v Parizu.

Francija je iz vojaškega dela Severnoatlantske organizacije izstopila pod vodstvom takratnega predsednika Charlesa de Gaulla leta 1966, saj naj bi polno članstvo omajalo njeno suverenost in neodvisnost.

"Le marioneta VB-ja in ZDA?"
Čeprav kritiki trdijo, da bo z vrnitvijo v vojaško poveljstvo Francija, ena izmed ustanovnih članic Nata, postala le klon Velike Britanije, je Sarkozy te namige ostro zavrnil. "Nobenega smisla in razuma ne vidim v tem, da Francija nima besede pri načrtovanju vojaških strategij Natovih operacij. Približevanje zvezi bo okrepilo neodvisnost naše države, tako kot je omejevanje od Nata ožalo naš prostor za manevriranje. Moramo biti napredni. Osamljene, izolirane države nimajo nikakršnega vpliva na dogajanje. Potrebujemo močno diplomacijo, močno obrambo in močno Evropo," je bil jasen. Dodal je, da Nato ostaja središčni element francoske varnostne in obrambne politike.

Uradna namera v kratkem
Odločitev o vnovičnem polnem članstvu v Natu naj bi uradno naznanil v pismu drugim članicam Nata še pred aprilskim vrhom zveze v Strasbourgu in Kehlu, na katerem bo ta organizacija praznovala tudi 60. letnico obstoja.

Ugibati hrbtenico Američanom ...?
Sarkozyjeva poteza skrbi mnoge državljane, ki so prepričani, da se bo država morala začeti uklanjati in biti ves čas na voljo ukazom iz Washingtona ter da bo potisnjena v konflikte, v katerih ne vidi svojega interesa. Te strahove je že zavrnil obrambni minister Herve Morin, ki je za primer navedel Nemčijo, ki je del tako politične kot vojaške strukture Nata, a je ves čas ostro nasprotovala vojni v Iraku.

A. P.