Janez Krajnc iz Jedrske elektrarne Krško je za TV Dnevnik povedal, da nesreče v japonski elektrarni po do zdaj znanih podatkih ne moremo primerjati z nesrečo v Černobilu v Ukrajini, lahko pa bi jo primerjali z nesrečo v jedrski elektrarni Otok treh milj v ZDA leta 1979, ker je po nekaterih podatkih prišlo do delnega odkrivanja sredice zaradi težav s hlajenjem.
Japonska je Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) uradno obvestila, da je v nuklearki Fukušima 1 prišlo do jedrske nesreče četrte stopnje na sedemstopenjski mednarodni lestvici INES. To pomeni, da gre za nesrečo "z lokalnimi posledicami", kot je npr. "manjše uhajanje radioaktivnega materiala".
Krajnc je prepričan, da težav zaradi morebitnega širjenja radiacije ne bo in da bodo na Japonskem zagotovili hlajenje sredice z alternativnimi sredstvi. Dodal je, da je jedrska elektrarna Krško projektirana za mogoče potrese, kar so po njegovih besedah potrdile številne študije, ter da imajo za podoben primer, kot se je zgodil v Fukušimi 1, pripravljene alternativne rešitve.
Ne gre za hujšo nesrečo
Razvoj dogodkov v japonskih jedrskih elektrarnah spremljajo tudi na slovenski upravi za jedrsko varnost, kjer skupina strokovnjakov zbira podatke več mednarodnih organizacij za jedrsko energijo. Po do zdaj zbranih podatkih tudi oni ocenjujejo, da v elektrarni Fukušima 1 ne gre za hujšo jedrsko nesrečo in da radioaktivno sevanje ni veliko. Direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar je sicer opozoril, da bi lahko prišlo do večjega uhajanja, če jim ne bi uspelo shladiti reaktorja, ki ga bodo po besedah predstavnika japonske vlade hladili z morsko vodo.
Stritar je nesrečo v Fukušimi 1 prav tako primerjal z nesrečo v jedrski elektrarni Otok treh milj, ko je trajalo nekaj dni, da so posledice sanirali, šele mesece po dogodku pa ugotovili, da je prišlo do hujših poškodb. V najhujši civilni jedrski nesreči v zgodovini ZDA se je 28. marca 1979 zaradi pregrevanja delno stopil reaktor TMI-2. Posledica je bilo močno radioaktivno sevanje znotraj elektrarne, ki pa je ostalo omejeno na njeno notranjost. Prebivalstvo ni bilo ogroženo. Jedro reaktorja TMI-2 je odtlej odstranjeno iz objekta.
V Černobilu umrlo 25.000 ljudi
Najhujša jedrska nesreča v zgodovini se je pripetila 26. aprila 1986 v Černobilu. Ob eksploziji četrtega reaktorja se je v ozračje sprostila ogromna količina radioaktivnih snovi. Nesrečo, v kateri je umrlo 25.000 ljudi, radioaktivno sevanje pa je onesnažilo tretjino Evrope, so ocenili z najvišjo, sedmo stopnjo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje