Na vprašanje novinarja, ali je bilo na vrhu Nata v Madridu storjenega dovolj glede pričakovanj o številu poslanih vojakov v vzhodne članice, je slovenski premier odgovoril pritrdilno.

Sorodna novica Stoltenberg: "Ukrajina lahko računa na nas, dokler bo to potrebno."

"A še pomembnejše od tega je, da moramo ločiti med kratkoročnimi in dolgoročnimi (ukrepi)," je dejal Golob. "Pri dolgoročnih smo naredili velik korak naprej, pri kratkoročnih pa moramo nekatere stvari obravnavati odločneje. Glede Ukrajine in njene podpore pa moramo narediti več pri sami hitrosti podpore."

Glede na to, da so Natove članice Estonija, Latvija in Litva zahtevale, da se na njihovo ozemlje odpošlje od 20.000 do 30.000 Natovih vojakov, a se jih bo manj in tudi ne vseh v te države, je novinarja zanimalo, zakaj je tako.

Golob je odgovoril, da je med članicami Nata in Rusijo dogovor, ki ga je treba spoštovati. "Ne želimo izzivati, da ta dogovor ne bi bil spoštovan, to je glavni razlog. A težava ni njihovo število, ampak hitrost zvišanja števila njihovih enot. In mislim, da tukaj še zaostajamo."

Golob: Nagovoriti je treba vlade

Glede na to, da je v mednarodni skupnosti Zahodni Balkan razumljen kot izrazito nestabilno območje in da je srbska vlada "izjemno naklonjena" ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, Slovenija pa vseskozi vztraja pri stališču, da članica EU-ja postane tudi Bosna in Hercegovina, kot se je izrazil novinar, ga je zanimalo, ali je Slovenija zaskrbljena nad tem, da bi Rusija destabilizirala Zahodni Balkan.

"Nihče v EU-ju, tudi prebivalci, ni odporen proti dogodkom, poteka tudi informacijska vojna, ki divja glede Rusije. Zakaj? Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu je naklonjena prizadevanjem Rusije, ne pa tudi vlade." Po njegovem mnenju je to zelo krhko razmerje. "Vendar da, večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, so trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ignorirali, težave ne bomo rešili. Naracija je zelo pomembna."

Sodelovanje s Kitajsko da, a pod novimi pogoji

Glede na to, da je Nato Kitajsko označil kot izziv Natovim interesom, je novinarja zanimalo še, ali so članice storile dovolj glede Kitajske? "Da," je odgovoril Golob, "saj je bil zaključek, da se ne želimo odtujiti od Kitajske, z njo ne želimo konfrontacije. Položaj želimo opazovati in s Kitajsko sodelovati pod novimi pogoji. Menim, da je to pravi pristop."

Novinar je spomnil, da je Slovenija napovedala, da bo v Tajvanu odprla svoje gospodarsko predstavništvo, s čimer je ujezila Peking. Zato ga je zanimalo, ali slovenskega premierja skrbijo kitajske ekspanzionistične in vojaške grožnje v Južnokitajskem morju. "Vsak je zaskrbljen nad kakršnim koli ekspanzionizmom, še posebej, če govorimo o Kitajski, ki je velika hitrorastoča sila. Bistvo pa je, da moramo sodelovati, le tako lahko preprečimo eskalacije. Če bi imeli sodelovanje na takšni ravni pred leti z Rusijo, se v Ukrajini morda ne bi zgodilo, kar se je. In iz tega se moramo nekaj naučiti."