Kot so za Reuters povedali nekateri bančni strokovnjaki, ukrep ECB-ja grške banke postavlja v težak položaj, saj sta dve banki že morali načeti likvidnostno pomoč centralne banke Grčije, potem ko se je po zmagi Sirize na parlamentarnih volitvah 25. januarja začel pospešen odliv depozitov z bank. Foto: Reuters
Kot so za Reuters povedali nekateri bančni strokovnjaki, ukrep ECB-ja grške banke postavlja v težak položaj, saj sta dve banki že morali načeti likvidnostno pomoč centralne banke Grčije, potem ko se je po zmagi Sirize na parlamentarnih volitvah 25. januarja začel pospešen odliv depozitov z bank. Foto: Reuters
Evri
Ukrep ECB-ja predvideva, da na desetine milijard evrov vredne grške obveznice in obveznice, za katere jamčijo Atene, ne bodo več kvalificirale kot zavarovanje za posojila pri ECB-ju. Foto: Reuters
Janus Varufakis
Grški finančni minister je ob obisku ECB-ja izrazil upanje, da da bo ECB podprl grške banke, da bo lahko država ostala nad gladino. Foto: Reuters
Odločitev ECB-ja zamajala trge

Evropska centralna banka je v sredo pozno zvečer sporočila, da grškim bankam ne bo več dovolila, da bi za najemanje posojil pri njej kot zavarovanje ponudile grške državne obveznice. Odločitev ECB-ja je prišla le nekaj ur po obisku grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa na sedežu Evropske centralne banke (ECB), kjer se je sestal s predsednikom Mariem Draghijem. Ta je sicer po srečanju dejal, da bo ECB naredil vse, kar bo treba, da bi podprl države članice, kot je Grčija, a je precej očitno, da je odločitev posledica grške opustitve programa pomoči trojke. Ker je morala novo politiko podpreti večina guvernerjev centralnih bank 19 držav članic ECB-ja, to kaže na izjemno nezadovoljstvo z načrti nove grške vlade.

Obveznice ne bodo več veljale za zavarovanje za posojila
Ukrep, ki naj bi začel veljati 11. februarja in je v skladu z obstoječimi pravili evrskega območja, predvideva, da na desetine milijard evrov vredne grške obveznice in obveznice, za katere jamčijo Atene, ne bodo več kvalificirale kot zavarovanje za posojila pri ECB-ju. Zdaj bo morala grška centralna banka svojim bankam zagotoviti na milijarde evrov dodatnih likvidnostnih sredstev, če sama ne bo zmogla, pa bo morala vskočiti zadolžena grška vlada. To pomeni, da je ECB težave grških bank ločil od preostalih držav evrskega območja. Za nepričakovan ukrep se je ECB po svojih besedah odločil, ker trenutno ni mogoče predvidevati, da bodo pogajanja Grčije z mednarodnimi upniki glede njenega dolga uspešna.

Časa za dogovor s posojilodajalci ni veliko
Grčija je od leta 2010 dalje od evropskih posojilodajalcev prejela približno 240 milijard evrov pomoči, zasebni upniki pa so ji odpisali 107 milijard evrov dolga. Drugi program pomoči se izteče konec februarja, državi že marca grozijo likvidnostne težave, tako da časa za dogovor o nadaljnjem sodelovanju Aten s partnerji v evrskem območju ni veliko.

Glede na to, da so grške obveznice ocenjene kot ničvredne oz. v razredu "smeti", se jih po pravilih ECB-ja ne sme uporabljati kot zavarovanje za posojila pri tej instituciji. A ker je Grčija v slabem gospodarskem položaju, ji je bila dovoljena izjema, dokler bi izvajala pogoje iz rešilnega svežnja, o katerem se je dogovorila s trojko (ECB, Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko komisijo). Ker pa je nova grška vlada prejšnji teden že prekinila sodelovanje s trojko, so s prekinitvijo ukrepa grške banke zdaj ostale brez pomembnega dela svežih sredstev.

Grčija: Ukrep nas ne bo prizadel
Z grškega finančnega ministrstva so sporočili, da odločitev ECB-ja ne bo porušila grškega finančnega sektorja in da ta ne glede na ukrep ECB-ja ohranja ustrezno raven kapitala in je polno zaščiten, na voljo pa imajo tudi druge likvidnostne kanale.

Trgi zaradi ukrepa ECB-ja v rdečih številkah
Toda grška izjava trgov vseeno ni pomirila. Zahtevana donosnost na grške desetletne obveznice je danes na sekundarnem trgu poskočila in presegla mejo desetih odstotkov. Potem ko so bile obresti na grške državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let v sredo pri 9,678 odstotka, so bile danes nekaj po 8. uri pri 10,051 odstotka. Za nevzdržno zadolževanje sicer velja že zahtevana donosnost nad sedmimi odstotki.

Osrednji indeks na borzi v Atenah je po odprtju zgrmel za skoraj 10 odstotkov, trenutno pa je 5,59 odstotka pod izhodiščem. Odločitev ECB-ja pa je močno prizadela tudi evro. V azijskem trgovanju je padel za več kot odstotek, na borzi v Frankfurtu pa zdaj vendarle pridobiva. Trenutno je pri 1,1378 dolarja oz. 0,39 odstotka nad izhodiščem.

Odločitev ECB-ja zamajala trge