Antonis Samaras si lahko oddahne: njegova vlada je preživela glasovanje o zaupnici. Foto: EPA
Antonis Samaras si lahko oddahne: njegova vlada je preživela glasovanje o zaupnici. Foto: EPA
Po podatkih policije je pred grškim parlamentom včeraj protestiralo 2.000 protestnikov, organizatorji pa trdijo, da jih je bilo 5.000 do 6.000. Foto: EPA

Glasovanje o zaupnici je v četrtek zahtevala največja opozicijska stranka Siriza zaradi ukinitve javne televizije ERT in zaradi nepriljubljenih varčevalnih ukrepov. Poslanci stranke so glasovanje zahtevali, potem ko je policija iz poslopja ERT-ja v četrtek izgnala še zadnje nekdanje zaposlene, ki so tam protestirali od junija, ko je vlada nenadno ukinila ERT.

Med 300 poslanci jih je za odhod Samarasa glasovala 124, 17 se jih je vzdržalo, 153 pa je bilo proti. Pred nedeljskim glasovanjem se je pred parlamentom zbralo več tisoč privržencev opozicije, ki so zahtevali odhod vlade in konec varčevalnih ukrepov.

Že v soboto so v stavbo ERT-ja želeli protestno vstopiti pripadniki skrajno leve grške stranke Siriza in skrajno desne stranke Neodvisni Grki, vendar so jim policisti to preprečili.

Grčija bo januarja prevzela predsedovanje EU-ju
Nepričakovana ukinitev državne televizije ERT, za katero se je grška vlada zaradi varčevalnih ukrepov odločila pred poletjem, je izzvala ostre kritike v mednarodni skupnosti in skoraj spodnesla vladno koalicijo pod vodstvom Samarasa. Vlada načrtuje, da bo v prostorih nekdanjega ERT-ja januarja, ko bo Grčija prevzela šestmesečno predsedovanje Evropski uniji, začela obratovati nova javna televizija Nerit.

Grčija je morala zaradi finančnih težav leta 2010 zaprositi za mednarodno pomoč, v zameno za finančno pomoč pa mora izvesti številne boleče reforme, med njimi tudi prestrukturiranje javnega sektorja. Trojka mednarodnih posojilodajalcev, Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad, je od Grčije med drugim zahtevala, da do leta 2015 odpusti 15.000 javnih uslužbencev.

Grška vlada je zato sredi junija napovedala, da bo začasno ukinila javno radiotelevizijo, na kateri je bilo zaposlenih več kot 2.600 ljudi, za njeno obratovanje pa je bilo letno potrebnih 300 milijonov evrov.