Ljudje na Haitiju so mesec dni po uničujočem potresu začeli žalovati. Foto: EPA
Ljudje na Haitiju so mesec dni po uničujočem potresu začeli žalovati. Foto: EPA
Haiti
Po vsem Haiitju potekajo spominske slovesnosti za žrtve potresa. Foto: EPA

Potres, ki je otoško državico stresel 12. januarja, je zahteval več kot 230.000 življenj, od žrtev potresa pa se zaradi kaosa, ki je sledil potresu, Haitijci niso mogli normalno posloviti. Tudi skupinsko žalovanje za umrlimi se ni začelo vse do prejšnjega konca tedna, ko je vlada zapovedala uradno državno žalovanje.

Počasi prihaja v središče pozornosti Haitijcev zavest o izgubah, prebivalci otoka so po začetnem šoku in kaosu pripravljeni na žalovanje. Številnih žrtev niso priznali za mrtve, vse dokler niso tudi uradno končali iskati misije, številnih trupel še vedno niso našli, ogromno pa so jih takoj po potresu pokopali v skupnih grobiščih, zadnje dni pa je Haiti v znamenju pogrebov in spominskih slovesnosti.

Tragične zgodbe posameznikov, ki trpijo
"Moje deklice so umrle v trenutku, ko sem delal načrte za njuno prihodnost," je povedal Frantz Thermilus, vodja haitijske sodne policije in dodal: "Prihodnost otrok je prihodnost Haitija." Thermilusovi hčerki sta umrli s svojimi sošolci, ko se je na njih zrušila šola. Umrli sta, ker je njuna mama zamujala in ju ni pobrala pravočasno, to pa zato, ker jo je mož prepričeval, naj se ustavi na angleški šoli in hčerki vpiše v intenzivni tečaj.

Thermilus je po potresu svojo ženo in triletnega sina poslal v New York, sam pa ostaja v službi od jutra do večera. "Ko grem domov, žalujem, tu pa lahko naredim kaj koristnega," je povedal vodja policije. Med potresom je iz zapora pobegnilo približno 5.000 zapornikov, za katere se je tudi Thermilus več let trudil, da bi jih spravil za zapahe. "V nekaj kratkih minutah je izginilo vse, za kar sem se trudil. Zaporniki so pobegnili, pravice ni več, izgubil sem otroke, potres je uničil nedolžnost. Žalujem za vsem," je še povedal Thermilus.

Haitijci žalujejo
Thermilusova zgodba je le ena izmed številnih na Haitiju, ki si od potresa in izgub še dolgo ne bo opomogel. Če se je sprva zdelo, da je bil Haiti preveč presunjen, da bi jokal, zdaj solze tečejo v potokih. Haitijci žalujejo za svojci in prijatelji, ki so jih izgubili v uničujočem potresu in ki jih nikoli več ne bo nazaj.