V stranki HDZ že slavijo morebitno zmago. Foto: Reuters
V stranki HDZ že slavijo morebitno zmago. Foto: Reuters
Na voliščih, kjer sta glasovala prvaka SDP-ja Zoran Milanović in HDZ-ja Andrej Plenković, so postavili podobe iz kartona - nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita (levo) in prvega predsednika Hrvaške ter prvaka HDZ-ja Franja Tuđmana (desno). Foto: Reuters
Udeležba na predčasnih volitvah je bila za skoraj deset odstotkov nižja kot lani. Foto: BoBo
Novi predsednik HDZ-ja Plenković je pozival k čim večji udeležbi. Foto: BoBo
Predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović je dejala, da pričakuje, da bo Hrvaška dobila vlado, ki bo resnično skrbela za prihodnost države. Tudi ona želi, da bodo čim prej sestavili novo vlado. Foto: Reuters
Hrvati po manj kot letu dni volili sabor

Glede na delne izide po večini preštetih glasov je v 151-članskem saboru HDZ s koalicijskimi partnerji dobil 61 poslanskih mest, Narodna koalicija s SDP-jem na čelu 54, Most neodvisnih list 12, Živi zid 8, Istrski demokratski zbor (IDS) 4, Stranka Milana Bandića 2 in po 1 mandat Hrvaška demokratična zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) ter Lista Željka Glasnovića (glej infografio spodaj).

Pri teh izidih še niso upoštevani glasovi diaspore in nacionalnih manjšin.

Čeprav sta bila po podatkih vzporednih volitev HDZ in SDP sprva izenačena s 57 poslanskimi mesti, so prvi delni rezultati volilne komisije spremenili podobo volilnih izidov.

Jeziček na tehtnici pri oblikovanju 14. hrvaške vlade bodo očitno znova manjše stranke, in sicer Most, ki je glede na prejšnje volitve izgubil največ, osem, poslanskih mest, Živi zid, ki je na prejšnjih volitvah osvojil le eno poslansko mesto, pa tudi stranka Milana Bandića Koalicija za premierja. Za sestavo nove vlade bo potrebna koalicija najmanj 76 poslanskih mest, za stabilno vlado pa 80.

SDP pripravljen na veliko koalicijo ...
Stranka SDP je še pred volitvami računala na najmanj 62 poslanskih mest. Portal N1 je v štabu SDP-ja neuradno izvedel, da naj bi bili pripravljeni celo na veliko koalicijo s HDZ-jem, predvsem pa s tistimi strankami, s katerimi lahko sodelujejo brez težav, kot je IDS. Ob tem so dodali, da je treba počakati še na glasove diaspore. V SDP-ju naj bi se nekoliko bali koalicije z Mostom, saj je prvak te mlade hrvaške stranke Božo Petrov že večkrat dejal, da za premierja ne bo podprl Milanovića, pri tem pa dodal, da bi pri Plenkoviću moral še videti, kako se bo obnesel.

... HDZ ne
Glavni tajnik HDZ-ja Gordan Jandroković je za N1 izjavil, da velike koalicije SDP-HDZ ne bo, "saj za to ne bo potrebe". HDZ naj bi računal na podporo Mosta in manjšin, pa tudi poslanca Milana Bandića in Živega zidu. Na vprašanje, ali bi bili v skrajnem primeru vendarle pripravljeni na veliko koalicijo, če jim na primer ne bi uspelo oblikovati vlade in bi morale znova slediti predčasne volitve, je Jandroković suvereno dejal: "Velike koalicije ne bo."

Puhovski: Rešili smo se Karamarka in Oreškovića
Letošnja volilna udeležba je bila nekoliko nižja kot novembra lani, in sicer za skoraj 10 odstotkov. Do 16.30 je svoj glas oddalo 37,21 odstotka volivk in volivcev.
Mnogi se sprašujejo, zakaj so bile predčasne volitve na Hrvaškem sploh potrebne, saj je volilni izid zelo podoben prejšnjim volitvam z eno razliko - v tem času se je preoblikoval HDZ. Puhovski je dejal, da so volitve dobre zato, da smo se "rešili dveh ljudi, ki sta škodila Hrvaški, Karamarka in Oreškovića". Če tokrat ne bo oblikovana koalicija, je z zagotovostjo napovedal veliko koalicijo.

Razlog, zakaj je bila letos tako nizka volilna udeležba, je nekdanja hrvaška premierka in nekdanja predsednica HDZ-ja Jadranka Kosor za medij N1 pripisala temu, da so se volitve zgodile izjemno hitro in da je "veliko volivcev razočaranih, saj ne verjamejo več predvolilnim obljubam". Hrvaški politični filozof Žarko Puhovski je slabšo udeležbo pripisal tudi temu, da prvak HDZ-ja ni več Tomislav Karamarko.

Pozivi k čim večji udeležbi
Med prvimi je na enem od volišč v Zagrebu svoj glas oddal premier Tihomir Orešković, ki je svojemu nasledniku sporočil, naj bo pogumen, ker je treba sprejeti težke odločitve in izvajati reforme. Izrazil je upanje, da bo končna udeležba višja kot lani in da bo nova vlada oblikovana čim prej.

Tudi predsednik vladajočega HDZ-ja in kandidat za premierja Andrej Plenković je po glasovanju v Zagrebu pozval k čim večji udeležbi, da bi imeli prihodnji saborski poslanci močnejšo legitimnost. Sporočil je, da ljudje na volitvah lahko določijo smer razvoja države in njeno prihodnost.

Predsednik opozicijskega SDP-ja in kandidat za premierja levosredinske Narodne koalicije Zoran Milanović je prav tako volil v Zagrebu. Novinarjem povedal, da ni še nikoli bolj sproščeno pričakoval volilnih izidov. Na čelu stranke je od leta 2007, hrvaško vlado je vodil med letoma 2011 in 2015. Kot je dodal, je kot predsednik stranke odgovoren tako takrat, ko zmagujejo, kot tudi, ko ne gre vse po načrtih.

Hrvati po manj kot letu dni volili sabor