opozorila pred morebitnimi posledicami.

"Če želite delati z nami, se morate naučiti obnašanja do nas. Morate misliti na posledice. Vi niste prvorazredni, Turčija pa drugorazredna," je na novinarski konferenci v Ankari dejal turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu.

Cavusoglu je Nemčijo obtožil, da si prizadeva za zmago nasprotnikov sprememb ustave na referendumu, ki bo v Turčiji potekal 16. aprila in s katerim želi turški predsednik Tayyip Erdogan uvesti predsedniški sistem.

Turčija izvaja kampanjo tudi v Nemčiji, kjer živi največja turška diaspora v Evropski uniji. Od treh milijonov tam živečih Turkov jih ima pravico do glasovanja na referendumu 1,4 milijona.

Po besedah Cavusogluja si Nemčija ne želi, da Turčija izvaja kampanjo, saj se želi postaviti na pot močni Turčiji. Nemške oblasti je obtožil, da so že prej skušale preprečiti tovrstna zborovanja in da gre za že sistematično delovanje nemške države.

Berlin je v odnosu do Ankare obtožil dvojnih meril, ker ne spoštuje demokracije, svobode izražanja in združevanja. Poudaril je še, da mora Nemčija Turčijo obravnavati kot enakovrednega partnerja, če želi ohraniti dobre odnose.

Nemška vlada je zanikala, da bi imela karkoli z odločitvijo lokalnih oblasti o odpovedi zborovanj. "To je odločitev, na katero zvezna vlada ni imela nobenega vpliva, ker to spada pod lokalno ali deželno jurisdikcijo in ni v pristojnosti zvezne vlade," je izjavil tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva Martin Schaefer.

Schaefer je pozval k treznim glavam in dodal, da "ni v nikogaršnjem interesu, da bi prekinili dialog, da bi se pogovarjali samo prek medijev ali da bi se zapletli v neposredni spor".

Nemška kanclerka Angela Merkel je med obiskom v Tuniziji dejala, da je bilo prav, da je Nemčija kritizirala Turčijo zaradi medijske svobode. Tudi ona pa je zatrdila, da so odločitev o odpovedi zborovanj sprejele lokalne oblasti.

Gaggenau in Köln odpovedala shoda
Zborovanje v podporo spremembam ustave, ki ga je poskušala organizirati Unija evropskih turških demokratov, je v četrtek najprej prepovedalo mesto Gaggenau, nato pa še Köln svoje nedeljsko zborovanje. Na obeh zborovanjih bi morala nastopiti turška ministra.

Gaggenau je kot razlog prepovedi navedel varnostne razloge, češ da je prizorišče premajhno za toliko obiskovalcev. Iz Kölna so sporočili, da dvorana, kjer je bil načrtovan dogodek, ni več na voljo, saj je prišlo do nesporazuma pri rezervaciji.

Po odpovedih je Turčija v četrtek na pogovor poklicala nemškega veleposlanika v Turčiji in mu izrazila protest.

Iz mesta Gaggenau s 30.000 prebivalci na jugozahodu Nemčije so nato danes poročali, da so zaradi grožnje z bombo izpraznili mestno hišo. Mestni uradnik je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je oseba, ki je zjutraj po telefonu obvestila o bombi, kot razlog navedla odpoved zborovanja, na katerem bi moral nastopiti turški pravosodni minister Bekir Bozdag. Ta je obisk v mestu po prepovedi zborovanja odpovedal. Mestno hišo so pregledali preiskovalci, ki pa niso našli ničesar sumljivega.

Odnosi med Turčijo in Nemčijo so se v zadnjem tednu vnovič zaostrili, potem ko so v Turčiji v ponedeljek priprli novinarja nemškega dnevnika Die Welt Deniza Yücela, ki je obtožen širjenja teroristične propagande in podpore terorizmu ter spodbujanja javnega nasilja.