Po atentatu Kasema Solejmanija in milijonih žalujočih na pogrebnih slovesnostih je sestrelitev letala znova pokazala na razklanost družbe v Iranu. A za spremembo od krvavih jesenskih protestov oblasti za zdaj dopuščajo izraze jeze, četudi se slišijo predvsem gesla proti predsedniku Ruhaniju in ajatoli Hameneju. Foto: Reuters
Po atentatu Kasema Solejmanija in milijonih žalujočih na pogrebnih slovesnostih je sestrelitev letala znova pokazala na razklanost družbe v Iranu. A za spremembo od krvavih jesenskih protestov oblasti za zdaj dopuščajo izraze jeze, četudi se slišijo predvsem gesla proti predsedniku Ruhaniju in ajatoli Hameneju. Foto: Reuters
Sorodna novica Evropski poslanci: V času napetosti je ključno ohraniti jedrski dogovor

V televizijskem nagovoru je predsednik Irana Hasan Rohani pozval Irance k enotnosti in umiritvi protestov razjarjene javnosti, ki so ji oblasti tri dni lagale in zanikale odgovornost za sestrelitev ukrajinskega letala, pri čemer je umrlo vseh 176 ljudi v letalu leta UIA št. 752.

Ruhani je zavrnil idejo o tem, da bi t. i. Trumpov dogovor nadomestil obstoječi jedrski dogovor, ki so ga leta 2015 sprejeli v okviru pogajanj šesterice. Ob nastopu predsednika Donalda Trumpa so se ZDA odpovedale sporazumu, pri katerem pa vztrajajo članice Evropske unije ter Rusija in Kitajska kot sopodpisnici. Ruhani je Trumpovo ponudbo po seriji ognjevitih dogodkov preteklih dveh tednov označil za čudno.

ZDA razdrle prvi dogovor, zdaj pa ponujajo Trumpovega
Na konferenci v New Delhiju je govoril tudi iranski zunanji minister Džavad Zarif, ki je prav tako označil ameriško ponudbo za nesmiselno. "Imeli smo ameriški dogovor, a so ga ZDA razdrle. Če bi imeli Trumpov dogovor, koliko dolgo časa bi veljal? Mogoče 10 mesecev ...?" je bil jasen Zarif na varnostni konferenci v glavnem mestu Indije. V torek je britanski premier Boris Johnson dejal, da bi bil mogoče lahko Trumpov dogovor res najboljša rešitev, da Iran ne bi razvil jedrskega orožja.

Dve raketi v razmiku 23 sekund
Ameriški časopis je objavil preverjeni posnetek varnostne kamere, na katerem je videti dva izstrelka, ki zadeneta letalo. Raketi sta bili izstreljeni v razmiku 23 sekund. Po poročanju New York Timesa to pojasnjuje, zakaj transponder letala ni deloval, ko je treščilo ob tla – onesposobila ga je prva raketa, nato pa je letalo zadela še druga.

Sorodna novica V Iranu zaradi sestrelitve letala aretirali več ljudi

Megleni video, posnet s strehe hiše v vasi približno šest kilometrov od vojaškega objekta, iz katerega sta bili izstreljeni raketi, prikazuje, kako se letalo, ki ga je zajel ogenj, obrača proti teheranskemu letališču. Nekaj minut pozneje je eksplodiralo in strmoglavilo.

Nepredvideni dogodek med obračunavanjem Iran – ZDA
Iranske oblasti so sprva zanikale trditve zahodnih držav, da je bilo ukrajinsko letalo s 176 ljudmi na krovu sestreljeno, v soboto pa so to priznale. Poveljnik letalskih sil revolucionarne garde general Amirali Hadžizade je prevzel polno odgovornost za sestrelitev, je pa dodal, da je častnik, ki je streljal na letalo, deloval samostojno.

Incident se je zgodil, ko so bile iranske oborožene sile v visoki pripravljenosti po raketnem napadu na oporišču v Iraku, v katerih so nastanjeni ameriški vojaki. Napad je bil odgovor na ameriško likvidacijo vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija. Atentat je bil odgovor ZDA na obleganje ameriškega veleposlaništva v Bagdadu in vse pogostejše raketiranje ameriških oporišč, pri čemer je bil ubit pogodbeni sodelavec vojske – prevajalec iraškega rodu z ameriškim državljanstvom.

Iranske oblasti so pod vse večjim mednarodnim pritiskom, naj zagotovijo celovito in transparentno preiskavo letalske tragedije, z njihovim ravnanjem pa niso zadovoljni niti Iranci.

Protesti, ki jih oblasti še dopuščajo
V državi namreč od nedelje potekajo protesti zaradi sestrelitve letala, na katerih protestniki oblasti obtožujejo prikrivanja sestrelitve in zahtevajo odstop odgovornih. V torek zvečer so se protestniki zbrali pred teheranskimi univerzami, kjer je prišlo do obračuna med študenti in pripadniki milice Basidž, ki je del revolucionarne garde. Po podatkih oblasti je bilo od začetka protestov aretiranih okoli 30 ljudi.

Med aretiranimi naj bi bil tudi avtor prvega videoposnetka sestrelitve, ki je obkrožil svet. A iranski novinar Nariman Harib, ki je prejel posnetek in ga poslal New York Timesu zatrjuje, da je njegov vir v domovini na varnem in so iranske oblasti aretirale napačnega človeka.